|
 Bil je oder, bleščeče in pisano osvetljen, bil je šarmanten, modno oblečen voditeljski par in bilo je deset izvajalcev, ki so se s svojo pesmijo potegovali za naslov zmagovalke večera. Na koncu je bil t. i. televoting, s katerim je bila izbrana zmagovalna pesem. Nato gromki aplavz pa konfeti in baloni. EMA? Evrovizija? Ne, bila je Improvizija 2004 na odru KUD-a France Prešeren minuli petek zvečer. >>Katjak, komentarji
Najnovejši film Anne Fontaine lahko imamo za neke vrste freudovsko različico na filmskem platnu, nekakšno (psiho)analizo mučnega in kompleksnega odnosa med očetom in sinom, ki raziskuje vplive Ojdipa v obdobju čustvene zrelosti in stabilnosti. Gre za enega od filmov, ki nas pretresajo z ekraniziranjem odnosa med starši, ki vedno vedo, kje se skrivajo vsi gumbi, na katere lahko pri svojih potomcih pritisnejo. A za razliko od večine podobnih zgodb film Kako sem ubil svojega očeta ne obsoja očeta, ker na te gumbe pritiska, temveč sina, ker te gumbe ima. >>Saša Bizjak, komentarji
Zadnja retrospektiva, ki jo bo Slovenska kinoteka ponudila na svojem platnu, pred svojim polletnim zaprtjem, ki jo bo odelo v nov »dekor«, se bo ta teden zgodila otvoritev indijskega filma. Morda retrospektiva, ki od vseh v zadnjem letu zbuja še največ protislovij. >>SanaBi, komentarji
V majski oddaji boste izvedele in izvedeli, kdo je bila Barbara Celjska (o njej je spregovorila zgodovinarka Rolanda Fugger Germadnik), v čem je radikalnost avstrijske pisateljice Elfriede Jelinek (besedilo je za Sektor Ž spisala publicistka Alenka Vesenjak) in kaj pokaže feministična analiza pripovedk in pravljic (o tem sva se pogovarjali z Mašo Ogrizek, sodelavko revije Delta). >>Katja, komentarji
Končno nas je praznik vsega delavnega ljudstva spet pognal v tek. V današnjem pomladnem dnevu, sladokuscem za likovno umetnost Petja ponuja vse, o nič kaj obsežni razstavi Marka Kovačiča, ki ste si jo do nedavna lahko ogledovali v stolpu Ljubljanskega gradu. Martina pa bo v studiu gostila Dunjo Kukovec, mlado kustosinjo, ki v zadnjem času preseneča slovenski galerijski in umetnostni svet s prirejanjem razstav, ki v vsega vajenem in posledično apatičnem svetu sodobne umetnosti pomenijo enega od bolj svežih vetrov. Seveda pa vas kulturne delavke vljudno vabimo na praznovanje 35. obletnico našega radia v soboto na Metelkovi. >>vizualka, komentarji
Zadnjo aprilsko soboto, ko so množice nadobudnih potrošnikov še poslednjič poskušale izkoristiti slasti švercanja čez mejo, sem se tudi sama odpravila na pot v Italijo. Moji razlogi, tako si domišljam, so bili nekoliko bolj vzvišene narave. Cilj je bilo mesto Como ob Comskem jezeru, tja pa me je zvebila razstava slikarja Joana Mirója, ki so jo pripravili v vili Olmo. >>Monika Ivančič, komentarji
Znotraj filmske umetnosti lahko prav gotovo posebno poglavje namenimo filmom, posnetim po literarnih predlogah. Dovršene literarne umetnine, ki znotraj svoje stroke zavzemajo poseben status, ker so preživele dobo, v kateri so nastale, so zaradi svoje aktualnosti privlačne ne le za številne bralce, ampak tudi za umetnike, ki jih posamezni motivi še vedno prevzamejo. Tako o njih bodisi ponovno spregovorijo bodisi za svojo podlago vzamejo delo kot tako. >>Saša Bizjak, komentarji
S.P.A.J.T. so se aprila 2002 (takrat so se poimenovali ACE OF SPADES) ob pivu odločili, da bodo slovenske odre popestrili s pravo mero energičnega rock'n'rolla v obliki preigravanja Motorheadov. Po lanski invaziji na odre vseh večjih moto zborov jih lahko letos spet pričakujemo - tokrat z avtorskimi komadi.
Tudi motoristi bomo zaznamovali vstop v EU. V avstrijskem Bad Radkersburg-u se dogaja routemasters bikesaison-opening "Slovenija, Slowakia and Hungarien Biker Welcome to EU".
Spregovorimo še o brezplačnem izpopolnjevanju voznikov motornih koles in koles z motorjem v organizaciji društva MAKSI, Društva motorističnih aktivistov Slovenije. Projekt temelji na »samopomoči« motociklistov in aktivnem sodelovanju vseh udeležencev pri izmenjavi znanja ter izkušenj pod vodstvom ustrezno usposobljenih izvajalcev.
1. maj je ravno pravšnji datum za napoved filma "The Motorcycle Diaries", ki naj bi se v kinematografih pojavil avgusta.
Več kot 50 let je minilo, odkar je mladi Argentinec Alberto Granado za 880 dolarjev kupil motor Norton 500 (l. 1939), tako da sta lahko s prijateljem ernestom Guevaro odpotovala po Latinski Ameriki. Pot, ki ju je vodila po Argentini, Chilu, Kolumbiji in Venezueli je obema spremenila življenje ... Dlje kot sta potovala na svojem motorju, bolj so njune oči postajale odprte za nepravičnosti, ki so se dogajale okrog njiju... >>lucy, komentarji
 Pogledali smo si nekaj osnov digitalne fotomontaže v programu Photoshop. Ukvarjali smo se s tremi elementi. Prvi je osamosvojitev, drugi priključitev in tretji združitev... >>pavelk, komentarji
Kanadska plesna skupina Compagnie Marie Chouinard, ki je 23. in 24. aprila gostovala v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, nas je posvetila v pomlad ravno ob pravem času, ko smo se končno uspeli otresti zime. Kljub temu, da je bila prva plesna izvedba predstave Posvetitev pomladi prikazana pred kar enajstimi leti, je tudi njena obnovljena verzija še vedno sveža in aktualna. >>Tamara Langus, komentarji
Brskajoč za recenzentskimi izvodi v omari kulturne redakcije so se mi pred nekaj dnevi zasvetile oči. Kolikokrat v življenju se ti ponudi možnost, da recenziraš knjigo svojega bivšega profesorja s fakultete in se mu tako maščuješ za vse ure, ki si jih preždel doma, zatopljen med knjige, ko je zunaj sijalo sonce? Poleg tega se delo na prvi pogled ni zdelo preveč težko. Palimpsesti ali igra za dva in zbor so, kakor je pisalo na platnicah, pravljica za otroke. >>vizualka, komentarji
Če bi potovali sedem mesecev – štiri po kopnem in tri po morju – bi prispeli do obzidja, ki obdaja kraj, v katerem so gore narejene iz sira, na vrhu pa je kup špagetov, kjer rastejo drevesa iz marcipana, tečejo reke vina in z neba padajo pečene piške. Ta dežela se imenuje Il Paese di Cuccagna ... >>Katjak, komentarji
Na največjem otoku v državi, v Kostanjevici na Krki, se v Lamutovem likovnem salonu predstavlja mlajša generacija slovenskih grafikov. Na razstavi, ki bo odprta še jutri, si lahko ogledamo dela sedmih umetnic, ki nosijo tale imena: Martina Bohar, Vesna Drnovšek, Anja Jerčič, Nataša Mirtič, Damjana Stopar, Ana Zavadlav ter Mojca Zlokarnik. Ob damah in gospodičnah pa tokrat številčno manjšo linijo moškega spola zastopajo hlačenosci Miha Perčič, Gorazd Šimenko in Sašo Vrabič. >>Matjaž Brulc, komentarji
Tokrat prisluhnite razvoju Drag king kulture v Soveniji s podpornim prispevkom o preganjanju in kaznovanju transvestije med 16. in 18. stoletjem. Za konec pa zelo zelo kratek prispevek o filmu Ure do večnosti. >>Vesna Vravnik, komentarji
 Ob Festivalu kulture zahodne Afrike, Polmesec reke Niger, so pri založbi Sanje in pri Cankarjevi založbi izšli štirje prevodi zahodnoafriških avtorjev. Ta teden smo se v Kosilih nekega molja prehranjevali izključno z njimi. Danes sklop Literarna Afrika na Radiu Študent zaključujemo z zbirko pesmi Zgovorno darilo nigerijskega pesnika Niyija Osundareja, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Izbor pesmi je opravil Jure Potokar, ki je poskrbel tudi za njihov prevod. >>evav, komentarji
Pred kratkim je založba Sanje izdala knjigo 48 letne ganske pisateljice Amme Darko z naslovom Brez obraza. Ammo so vzgojili posvojitelji v Akri, bila je ena redkih študentk Univerze za znanost in tehnologijo, kljub visoki izobrazbi pa je po diplomi odšla iskat srečo v Evropo, natančneje v Nemčijo. Trenutno živi v Gani, je mati treh otrok in žena bančnega uslužbenca, sama pa zaposlena kot davčna inšpektorica. >>Saša Bizjak, komentarji
Zbirka kratkih zgodb ganske pisateljice Ama ata Aidoo. 
>>pavelk, komentarji
Bili so tujci v Afriki. Popotniki, pisatelji iz Zahoda, kolonialni gospodarji, uradniki in antropologi. Tujci, ki so v sebi čutili opisovalni pisateljski dar in ga izrabili za natančen oris tega, kar naj bi afriška celina bila. To je bila tako imenovana književnost o Afriki, ki jo je razviti svet poznal bolje, kot pa samo afriško književnost, za katero vemo, da obstaja že vsaj tri tisoč let. Književnost o Afriki se namreč za afriško književnost ni kaj dosti zanimala. Vprašanje je, če se je sploh zanimala za kaj, kar je afriško. Pozornost je bila prej ko ne, usmerjena na iskanje ruralnosti, hecnih navad, golote in neke pristne, čeprav divje, otroške naivnosti. Dogajali so se raznosvrstni kiksi: ne samo pisateljski, tudi v antropoloških poročilih, naivnih potopisih in seveda najhujši kiks, ki sta ga zgrešili evropska in ameriška politika. Takrat se je moral kot odgovor na to roditi afriški roman, ki svoj največji vzpon doživi v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, v času velikih družbenih in gospodarskih sprememb, v času osamosvojitve večine afriških držav. >>petras, komentarji
 Saj, mar nimata grafit v galeriji in grafit na ulici povsem drugačen smisel? Oziroma celo, ali nista njuna smisla pravzaprav ravno nasprotna? >>Bojan Anđelković, komentarji
Aprilska oddaja prinaša: pogovor z Valerijo Vendramin o njeni knjigi Shakespearove sestre: feminizem, psihoanaliza, literatura; pogovor z Natašo Hrastnik o afriških pisateljicah in prispevek o ganski pisateljici Ami Ati Aidoo; in še utrinke s pesniškega večera ob 80-letnici slovenske pesnice Ade Škerl. >>komentarji
Ljubitelji teatra smo že od polovice lanskega leta, iz meseca v mesec, nestrpno pričakovali najavljeno premiero Sofoklejevega Kralja Ojdipa v režiji Mileta Koruna. Prejšnjo, tretjeaprilsko soboto, smo jo končno in – moram reči na žalost – tudi dočakali. >>Bojan Anđelković, komentarji
Recimo, da bi v lokalu pri sosednji mizi sedela dva moška in se pogovarjala. Recimo, da vas ne bi opazila in bi bil njun dialog zato povsem spontan. O čem mislite, da bi se pogovarjala? O ženskah in seksu? O službi in zakonskih težavah? O rododendronih in smrti? O Aristotelu? Recimo, da ja. Zagotovo pa se o tem pogovarjata Harry in Sam. 
>>Katjak, komentarji
Tokrat je naša ženska, za sodobno umetnost navdušena ekipa, k sodelovanju pritegnila kar tri moške kandidate. Matjaž Brulc sporoča, kaj ga je pritegnilo na razstavo Andreja Štularja, ki je do 28. aprila na ogled v Bežigrajski galeriji. Boštjan Bugarič pa je odpotoval v Maribor in se navdušil nad Alenom Ožboltom. V Arteriji gostimo Tomaža Kučarja, ki bo napovedal, kakšna razstava se obeta ta teden v Mali galeriji v Ljubljani. Martina poroča, kaj si lahko ogledate v galeriji ŠKUC. >>vizualka, komentarji
... Projekt je bil premierno predstavljen 15. marca v času trajanja razstave "infoMama" Igorja Štromajerja v razstavnem salonu Rotovž. S prikazanim videom z naslovom Abortus se je Grassi navezal na kontekst razstave infoMama. Avtorja Grassi in Štromajer sta prej sodelovala na projektu "Problemmarket - borza problemov". // >>Nenad Jelesijević, komentarji
Zbogom Lenin! je prikupen film o družini, ki se znajde na prehodu iz socialistične v kapitalistično Nemčijo. Po eni strani pripoveduje o posameznikovem sprejemanju novega, drugačnega družbenega reda, kot ga je bil vajen do sedaj, hkrati pa o možnosti zavajanja in prirejanja sedanjega v tisto prejšnje. >>Saša Bizjak, komentarji
Po klepetu z Miranom Stanovnikom o tem, kako preživeti nadčloveške naporie na rallyju Pariz - Dakar skočimo še na Moto Boom in izvemo, kateri "lepotec" je bil na Bike showu najbolj všeč publiki in strokovni žiriji. Sledi še nekaj besed o novi uniji motoristov M.U.S., ki se je pridružila že obstoječi Zvezi moto klubov Slovenije (ZKMS) ter Društvu motorističnih aktivistov Slovenije (MAKSI). >>lucy, komentarji
V Fotki ste zvedeli nekaj malega o irskem umetniki Jamesu Colemanu. >>Jan, komentarji
... V prihodnje mora o(b)stati možnost zastaviti vprašanje "Kaj dogaja?", ne glede na to ali se bodo množice preselile na podeželje ali v periferije. // >>Nenad Jelesijević, komentarji
Aleš Berger je med slovensko publiko že dolgo časa dokaj znano ime. Do sedaj smo ga poznali predvsem kot prevajalca francoske književnosti in dramatike, kot pisca številnih gledaliških kritik in nenazadnje tudi kot moža, ki je v slovenščino prevajal stripe z Asterixom v naslovni vlogi. Po vseh kilometrih napisanih vrstic pa stopa tokrat Aleš Berger pred nas tudi kot avtor literarnega prvenca – pred kratkim je pri študentski založbi Litera v zbirki Nova znamenja izšel zvežčič njegovih kratkih zgodb s pomenljivim naslovom Zagatne zgodbe. >>Matjaž Brulc, komentarji
|
| Najbolj brano |
