|
Poslušali bomo del nastopa Jureta Jakoba, ko je v Hiši kulture 5. oktobra 2006 bral iz svoje nove zbirke Budnost (LUD Literatura) na literarnem večeru Prišleki v Pivki.
Slišali bomo pesmi:
Veliki voz v žareči noči
Na poti v jesensko noč
Srečanje >>petrak, komentarji
Poslušali smo zvočni posnetek Petra Semoliča z nastopa v Hiši kulture v Pivki 5. oktobra 2006. Pesmi, ki jih je prebral, so objavljene v pesniški zbirki Prostor zate, ki je izšla junija 2006 pri Literarno-umetniškem društvu Literatura iz Ljubljane.
"Mislim, da tako močnega Semoliča še nismo brali." (Goran Dekleva)
Slišali bomo pesmi:
Imam te v mislih in imel sem te v draftu
Krogi samote
Kristalni drobci
Vse kar nisem jaz
Vse kar odhaja
Vse kar traja >>petrak, komentarji
V torek se je v Kiberpipi pričel dvodnevni festival ustvarjalnosti in svobodne kulture, ki si je nadel ime Ustvarjalna gmajna. Gre za predstavitev del, ki delujejo pod licenco Creative Commons. Za slovensko predstavništvo te organizacije skrbita Ljudmila, laboratorij za digitalne medije in kulturo ter Inštitut za intelektualno lastnino. Dogodek, ki se je odvil že drugič, je v prvem letu svojega delovanja botroval prilagoditvi licence slovenski zakonodaji ter njeni večji uporabnosti. 
>>Alja, komentarji
Tri prste pod popkom / so čudne reči / je koža kosmata / na smeh se drži Številne slovenske ljudske erotične, nagajive in kvantarske pesmi so pri DZS pravkar izšle pod skupnim naslovom Tri prste pod popkom. Brali jih bomo, komentirali, v studio pa smo povabili prof. dr. Marka Terseglava, profesorja s Filozofske fakultete in strokovnega sodelavca ZRC SAZU, ki je pesmi zbral in uredil. Presenečeni boste! >>Berta Pappenheim, komentarji
 Tokrat začenjamo v ljubi nam naši rajnki Jugi. Po njej pohajkuje 100 Mladininih naslovnic, nastalih med letoma 1987 in 2006. Izbor družbeno kritičnih naslovnic, ki sovpada z dogodki na območju nekdanje Jugoslavije, bo na ogled tako v Beogradu, kot tudi v Kragujevcu. Če ste, torej, po Sloveniji že potujočo razstavo zamudili, se vam splača skočit čez mejo. Naslovnice namreč prikazujejo politično, družbeno in kulturno turbulentno obdobje in z značilnimi grafičnimi rešitvami povzemajo uredniško držo in programsko zasnovo Mladine. Za vedno bomo pamtili Franjota, kako v sedalo Slobotovo rine. Al zaboravit nečemo ni amerikanaca i ujka Anjinog.
>>JasminaJ, komentarji
 So večeri, ko bi bilo bolje ostati doma.
Prizorišče Stara Elektrarna, kjer se je zgodila predstava v produkciji E.P.I. centra in v sodelovanju z Bunkerjem je bilo skupaj z nami deležno večera zgrešenih idej. >>Nebojša I, komentarji
 POTOPISJE NA PRIMERIH NICOLASA BOUVIERA IN HENRYA MILLERJA
Uveljavljeno mnenje, da slovenski študentje veliko potujejo, najbrž velja. Enako je res, da smo tudi nesrečniki, ki poleti nog ne namakamo na relaciji od Jadrana do Atlantika, ampak kar doma v kadi. Najbližji izlet je kvečjemu do centra mesta na sparjeno pijačo, tolažba pa le kakšna dobra potopisna literatura. Takšna z lahkoto pričara nemir, ki nas žene na skok iz vsakdanjega sveta. Tedaj stara pravila ne veljajo več, umazanija ne moti in poenostavijo se gastronomske zahteve. Vonj pečene ribe v somraku ali navadna roža zraven ceste imajo moč vreči v trans poln besednega pretiravanja. >>Iva Kosmos, komentarji
V sklopu seminarja Sodobnih scenskih umetnosti, ki ga že več let zapored pripravlja zavod Maska, se je prejšnji ponedeljek v Cankarjevem domu odvijalo javno predavanje Inke Arns. Inke je ena redkih predstavnic zahoda, prihaja namreč iz Nemčije, ki dobro pozna umetnost Vzhodne Evrope, vključno s Slovenijo. >>Alja, komentarji
Že 22. leto po vrsti se odvija festival lezbičnega in gejevskega filma, ki velja za najstarejši evropski tovrstni festival. Filmski festival nosi tudi pomembno vlogo v lezbičnem in gejevskem aktivizmu, saj je poleg parade ponosa ključen družbeno političen dogodek. >>vesnav, komentarji
 Zaradi nenehnega medijskega šikaniranja Zdravo Pravdič – Pec, predsednik društa Onej, večinoma ne daje izjav za medije. Z izjemo Radia Študent. Povedal je, kakšne spore ima Art center z občino.
>>Julija_sa, komentarji
 V času, ko postajata spet aktualna družinska problematika in problem integracij manjšinskih skupin v družbo, vam Galerija Škuc ponuja video projekt Ulica Rütli. Video je produciran in realiziran v Berlinu septembra in oktobra 2006. Tema projekta si zastavlja vprašanje, kako živijo priseljenci v novi deželi, kako je tam z drugo in celo tretjo generacijo priseljencev. Poleg videa se bo v času od 5. do 10. decembra dogodila še navzkrižna predstavitev dveh projektov s skupno tematiko in podobnim imenom: cona.si in Cona Fužine.
>>JasminaJ, komentarji
 V soboto se je končal festival improvizacijskega gledališča Goli Oder. Letos je imel namen v skupen objem združiti različne umetnosti, v katerih delujejo improvizatorji. Na podlagi te usmeritve je nastalo že tradicionalno presenečenje festivala - festivalska produkcija, ki, kot vsako leto, nastaja za časa trajanja Golega Odra. Mednarodno zasedbo je v nastanku nove izdaje z imenom Sestavljanka vodil režiser Enno Kalisch. V predstavi je združeno skupno delo gibalke, igralcev, glasbenikov, in slikarja.
>>Iva Kosmos, komentarji
»PROFESOR: Kljub nedolžnemu videzu mi je vaša najdražja zastavila sveto vprašanje. Običajno se glasi: »Katero knjigo bi vzeli s seboj na samotni otok?« Vprašanje, ki se mi je zmeraj zdelo neumno, ker je absurdno: kajti, če bi poklic univerzitetnega profesorja med drugim omogočal izlet na samotni otok, bi se to kmalu razvedelo. Toda, če ga zastavimo obratno, postane vprašanje bistvenega pomena: katere knjige bi brez obotavljanja sežgali?«
Sodobna frankofona belgijska proza prvič, odlomek iz romana Kuriva pisateljice Amélie Nothomb, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Katja, Jaka in Rok
Prevod: Ana Geršak
Spremna beseda: Ana Geršak >>kristinas, komentarji
"Verjetno sta prav poudarjena atmosferska mirnost in nekakšno pršenje melanholičnih sekvenc na robu tišine osnovni značilnosti Jakobove poezije. Pesmi iz Treh postaj so počasne, nikamor se jim ne mudi, so jasen in prepričljiv antipod časa, v katerem živimo." (Uroš Zupan o zbirki Tri postaje Jureta Jakoba)
"Iti torej na ono stran, da pogledaš nazaj, kajti samo ta vzvratni pogled je edini, ki razkrije bistvo – prisotnost daljave v pesniku in odsotnost pesnika v daljavi; dve odsotnosti in dve prisotnosti, budnost. Ena sama." (Andrej Hočevar o zbirki Budnost Jureta Jakoba)
Poslušali bomo tri pesmi Jureta Jakoba (Nož; Zvončki; Olive). Prebral jih je v Hiši kulture 5. oktobra 2006, ko je na literarnem večeru Prišleki v Pivki predstavljal svojo novo zbirko Budnost (LUD Literatura). >>petrak, komentarji
Poslušali bomo zvočni posnetek branja Petra Semoliča. Nastopil je v Hiši kulture v Pivki 5. oktobra 2006. Pesmi so objavljene v pesniški zbirki Prostor zate, ki je izšla junija 2006 pri Literarno-umetniškem društvu Literatura iz Ljubljane.
Slišali bomo pesmi:
Vse kar je v napoto
Vse kar odpada
Pustna nedelja
Vse kar izgoreva
To kar rabi
Radost
Zarotitev >>petrak, komentarji
 V mestu vrtnic so prejšnji petek, otvorili sedmo edicijo novogoriškega, oziroma po novem imenovanega, mednarodnega festivala digitalnih umetnosti Pixxelpoint. Festival postaja skozi dosedanje prireditve vsebolj domač tudi zunaj galerijskih prostorov in onkraj meje. Festival je namenjen širši publiki, pri čemer skušajo razstavljena dela spregovoriti o alternativnih rabah računalniških tehnologij. In po besedah avtorjev ozavestiti občestvo digitaliziranega in informatiziranega sveta o novih razsežnostih, ki jih v vsakdan vsakega izmed nas prinašajo računalniške tehnologije.
>>Igor Bijuklič, komentarji
G oli oder, mednarodni festival improvizacije, letos že petič zapored poteka pod okriljem Kulturnega društva France Prešeren. Letos so vodilo festivalskega dogajanja poleg spodbujanja slovenske produkcije in refleksije položaja improvizacije v sodobni umetnosti zastavili nekoliko širše. Organizatorji festivala so si zadali nalogo približati se eksperimentalni razsežnosti improvizacijskih praks na različnih področjih; kot so gledališče, slikarstvo, glasba in plesni performans. Ustrezno želji se je povabilu Golega odra letos odzval tudi Julyen Hamilton, sicer zveneče ime improvizacije na področju giba. >>Ariana Ferfila, komentarji
D anašnje Beograjsko pismo posvečam problematiki Romov in njihovemu položaju v Srbiji, kjer je romska skupnost mnogoštevilna. V Srbiji živi neprimerno več Romov kot v Sloveniji, a se ne spominjam primerov vaških straž in dogajanja ljudstva kot v primeru ambruškega lova na čarovnice, ki je prerasel v vseslovensko veselje. >>Nebojša I, komentarji
- na zaključenem 47. mednarodnem filmskem festivalu v Solunu podelili nagrade - Festival dramske pisave Pre-Glej v Gleju do 9. decembra - slovenski strip in animirani film 1996-2006 v Celju - v nedeljo Dan odprtih vrat slovenske kulture >>JasminaJ, komentarji
 Če je Freud začetnik psiho-analize, lahko mene smatrate kot tistega, ki bo psiho-analizo poslal v naročje zgodovine. Stvar je zelo preprosta in rešitev je na dlani. Vsem priporočam, da si enkrat na teden ogledate katero od lutkovnih predstav ali drugih otroških predstav in vaši problemi se bodo zdeli smešni.
>>Nebojša I, komentarji
 Prva ovira pred vstopom v letošnji Goli oder je bil vratar z imenom Prasec na vratih. Veliko gostov, ki so v ponedeljek prišli na otvoritev festivala na Metelkovi, je težko verjelo lastnim ušesom, ko jih je odslovil nazaj na dvorišče Menze pri koritu. Razlog je lahko bil neprimerna večerna toaleta ali zahteva po donaciji društvu kapitalističnih svinj. Tako se je festival improvizacije začel tako kot se spodobi – z improvizacijo. Dionizično srečanje v čast uspešnemu poslovanju je bila improvizirana zabava kapitalističnega podjetja, nekakšen parodiran reality show, v katerem smo se lahko preizkusili v svetu komolčkanja, prilizovanja, guzenja in uspešnih poslovnih nasmehov.
>>Iva Kosmos, komentarji
 Če je kapitalizem po vzoru institucionaliziranga krščanstva omejil funkcijo ritualov na ekonomski krogotok proizvodnje in potrošnje, so starodavni rituali, ki so se odvijali pred več kot dva tisoč leti ohranjali njihovo večplastno naravo. Kulti in misteriji so posamezniku nudili tako druženje v obliki plesa in glasbe kot tudi možnost zdravljenja, žrtvovanja, darovanja in doseganja ekstaze. Vsi rituali naj bi tako nastali kot rezultat preigravanja nekega mita, ki je na sublimni ravni povezan s travmo življenja in smrti.
>>Miša G, komentarji
Iz kakšne snovi je spomin? Je lahko kljub svoji spreminjajoči se naravi otipljiv, saj pripada realnim čutom? Morda sledi oblakom na nebu in z vsakim trenutkom bolj bledi ali pa tiho spi nekje spodaj in ga v sedanjost predramijo le nehotene sanje? Na ta vprašanja išče odgovore Bara Kolenc v predstavi Memoari, ki se je v petek premierno odvila v ljubljanskem Gleju. >>Alja, komentarji
 Le kdo ne bi šel v Grčijo? Burger je bil in še fajn se je imel. Na delavnici za razvoj scenarijev Balkanskega sklada v sklopu potekajočega mednarodnega filmskega festivala v Solunu je njegov projekt Circus fantasticus prejel posebno omembo žirije. Na delavnici je sodelovalo 12 projektov iz Slovenije, BiH, Srbije, Grčije, Romunije, Bolgarije in Turčije.
Da je življenje film, ne pa zgolj oder, se je bilo mogoče prepričati tudi v Italiji. >>JasminaJ, komentarji
V Centru in galeriji P74 se je v drugi polovici novembra odvijala delavnica pod mentorstvom Stefana Doepnerja - ustvarjalca, ki na področju intermedijskih umetnosti deluje že od sredine osemdesetih let dalje. Doepner, ki je sodeloval pri mnogih odmevnih mednarodnih projektih, je med drugim soustanovitelj znamenitega inštituta f18 ter občasni sodelavec avstrijskega umetnika Stelarca. V zadnjem času je vedno pogosteje prisoten tudi v Ljubljani, kjer trenutno dela na različnih projektih. Omenjena kreativna delavnica je tako privedla do prezentacije rezultatov interaktivnega procesa dela, ki so ga izvedli tako mentor kot na javnem razpisu izbrani udeleženci. >>mcolner, komentarji
Današnji TERITORIJ TEATRA je navdihnil pravkar pretekli filmski festival LIFFe. Le ta je namreč postregel z dokumentarcem Popolnoma Wilson (Absolute Wilson). Film, ki razkrije, kdo je enfant terrible ameriškega in kultna osebnost svetovnega gledališča. ROBERT WILSON, ki je zapusti rodni Teksas (!), zablestel na svetovnih odrih, sodeloval s Tomom Waitsom ter zaznamoval generacije slovenskih režiserjev. >>komentarji
»Malo zveriženih alpskih poskočnic, prelite krvi po tolmunih, sprevrženih domačijskih doktoromanov, gasilskih veselic? Planšarska erotika, 'srhodlakava vijolica'. Ko ne veš, kje se začne dramatika in konča poezija, kje se začne feminizem in konča predaja, histerija, ali obratno. Margret Kreidl, rojena 1964 v Salzburgu, avstrijska pisateljica.«
S temi besedami je na literarni večer z avstrijsko pisateljico Margaret Kreidl, ki se je zgodil 25. oktobra 2006 v klubu Cankarjevega doma, povabila prevajalka iz nemščine Urška P. Černe.
Poslušali bomo dva krajša teksta iz cikla Hitri streli oz. knjige Schnelle Schüsse, ki je izšla na Dunaju leta 2005, začnejo se tako: Meketanje, blejanje, beketanje in mukanje in Divji klinček, srčica ter krajši odlomek v nemščini iz Povedi oziroma iz knjige Sätze in daljši odlomek iz Povedi v slovenščini. Na literarnem večeru sta slovenske prevode Urške P. Černe brali prevajalka in Barbara Korun. >>petrak, komentarji
 Margret Kreidl je pred kratkim obiskala Ljubljano. Slovenski bralci so jo spoznali že na Dnevih poezije in vina 2004. Mnogim se je vtisnila v spomin po specifičnem načinu branja krajših literariziranih tekstov, ki se sprehajajo med pesmijo in kratko kratko zgodbo.
Kako prenesti navidez preproste tekste iz nemščine v neki drug jezik, ob tem pa ohraniti večravninsko učinkovanje pesmi, je zaposlovalo prevajalko Urško P. Černe. Njene prevode, zbrane v knjižici Hitri streli, resnične povedi, je založilo Društvo Apokalipsa leta 2005 v zbirki Fraktal.
Kako pa se slišijo, bomo za pokušino lahko okusili v Rimi. Originale bere književnica Margret Kreidl, slovenske prevode Urške P. Černe pa sta na literarnem večeru Besedovanja v klubu Cankarjevega doma 25. oktobra 2006 interpretirali prevajalka in Barbara Korun.
Poslušali bomo pet krajših tekstov iz cikla Hitri streli oz. knjige Schnelle Schüsse, ki je izšla na Dunaju leta 2005, začnejo se tako: Velikolistne steblike in praproti, Po travi razgrne veliko rdečo odejo, Vlažne debri, skalne strmine, Lesene deščice, pribor in Prikrade se v izbico. >>petrak, komentarji
R avno to soboto se pričenjajo mednarodni dnevi boja zoper nasilje nad ženskami, ki trajajo od 25. novembra do 10. decembra. Tako bo tokratna oddaja nekoliko posvečena temu boju, nekoliko dogajanju okrog strategije za dvig rodnosti, nekoliko pa tudi informacijam s področja enakosti spolov, ki si jih bomo spet sposodili od Društva Vita Activa oz. iz njihovega F-maila. Za konec pa bomo poslušali še intervju s Špelo Sterle - slovensko umetnico, živečo in delujočo v New Yorku. Pred približno dvema tednoma je s svojo skupino "Špela Sterle Dance" nastopila v gledališču "powerHouse Arena" v Brooklynu. Njena predstava "Compound" združuje ples, besede in glasbo ter prikazuje boj z nasprotujočimi si pričakovanji družbe glede žensk. >>JasminaJ, komentarji
 V okviru Univerze v Ljubljani obstaja Center za slovenščino kot drugi oziroma tuji jezik, ki je pripravil zanimivi projekt za razširitev dotika slovenskega jezika na tujih univerzah. Gre za projekt z naslovom 'Svetovni dnevi slovenske literature'. Fenomen projekta je dejstvo, da bo 38 slovenskih literarnih ustvarjalcev v času med 20. in 25. novembrom 2006 istočasno predstavilo svoj literarni opus na 53. univerzah v tujin, kjer obstajajo lektorati slovenskega jezika in študiji slovenistike.
>>Nebojša I, komentarji
|
| Najbolj brano |
