|
V današnjem prispevku bomo pod radijsko-analitični drobnogled skušali postaviti tip diskurza, ki ga v svojem zapisu proizvaja James Fulcher, pri čemer pa se nam bo razkrila tako njegova lastna subjektivacijska pozicija, kot tudi način proizvajanja resničnosti s strani diskurza, kakršnega avtor vzpostavlja v svoji kratki monografiji z naslovom "Kapitalizem: zelo kratek uvod". >>Nina Cvar, komentarji
... v Galeriji Kresija bo ob šestih potekala okrogla miza na temo tovarne Rog ...
... Gromka najavlja tradicionalni Valentinov večer stand-up komedije ...
... berite in podpišite manifest na wearemore.eu/manifesto ... >>komentarji
»Moja filozofska idiosinkrazija mi je že zelo zgodaj nakopala kopico nevšečnosti. Nenehno so mi očitali neumnost, zelo pogosto lahkomiselnost, trmoglavost in nepopoboljšljivost. A niti zmerjanje niti najhujše grobosti me niso ozdravili mojih tegob. Dosegli so le to, da sem pričel gojiti zelo slabo mnenje o svojih duševnih sposobnostih, ki me je toliko bolj tlačilo, ker je bilo povezano z gorečim poželenjem po filozofskih uvidih.«
Friederich Henrich Jacobi >>Barbara D, komentarji
Dnevi komedije in razstava Publika je pomembna v Celju ...
Razstava Karl Pečko - slikar in vizionar v Slovenj Gradcu ... >>Janez Janša, komentarji
V tokratnem Odpretem terminu RKHV pedvajamo posnetek današnjega pogovora iz Trubarjeve hiše literature: o prelomni predstavi slovenskega gledališča sta spregovorila režiser Dragan Živadinov in takratni vodja gledališko-filmskega oddelka CD Goran Schmidt.
"Premiera retrogardističnega dogodka Gledališča sester Scipion Nasice Krst pod Triglavom 6. februarja 1986 ob 21 uri v Kulturnem in kongresnem centru Cankarjev dom nedvomno pomeni ustavno dejanje nove slovenske umetnosti."
Tine Hribar, 1986
< >>Bojan Anđelković, komentarji
Težave ima tudi nagrajeni scenarij, ki svojo muhavost vzame kot izgovor za kopičenje izhodiščno šokantnih situacij, ki jih zapleta hkratna želja po podajanju zgodbe in epizodičnosti. Končni učinek je film, ki se razteza v širino, ne pa tudi v globino. Circus fantasticus obstaja na moči svojih podob, ki pa trpijo za estetskim neskladjem med posameznimi epizodami in pretirano nasičenostjo senzacionalnega dogajanja. >>J.J.Adlešič, komentarji
Na današnjem kulturnem meniju lahko izbirate med in otvoritvijo razstave Postvirtualno v Galeriji P74 in slavnostnim odprtjem Emzinove fotografske razstave Fotografija leta. Bon appétit. >>KatjaŠ, komentarji
V 165. ediciji oddaje Art-Area prisluhnite dvema prispevkoma, ki govorita o aktualnih dogodkih in produkcijah letošnjega februarja v Ljubljani. Pripravljata se dva intervjuja:
- Špela Petrič, ob svojem performativnem predavanju "ctcag - recognition/spoznanje"
- Katarina Radović pred odprtjem svoje razstave v Galeriji Photon, kjer predstavlja najnovejši projekt 'until Death Do Us Part' v dialogu s starejšimi deli.
Več v nadaljevanju... >>mcolner, komentarji
....pogovor Dragana Živadinova in Gorana Schmidta v Trubarjevi hiši literature
....odprtje razstave Katarine Radović v Galeriji Photon
... literarni večer Društva slovenskih pisateljev v Cankarjevem domu. >>Mateja Kurir, komentarji
O zenitizmu z Irino Subotić, tokrat bolj o Branku Ve Poljanskem in ostalih akterjih, o raziskovanju avantgarde v 21. stoletju in podobnih zanimivih rečeh. V CELOTI! >>Jelena in Andrej, komentarji
Nekje daleč za devetimi gorami, tam nekje ob velikem presihajočem jezeru živi Peter. Zanj se ve, da ima dober posluh in spretne roke, zato nikogar ne čudi, da Peter doma potrpežljivo, dan za dnevom, sestavlja najrazličnejše inštrumente. Vsake toliko pa inštrumente pobaše v kombi in se z njimi odpravi muzicirat. Tokrat se je ustavil v Španskih Borcih s predstavo Pojoči grad v produkciji Foruma Ljubljana.
>>Mimo, komentarji
... Circus Fantasticus Janeza Burgerja v Kinodvoru ob 21ih ...
... Gibalna predstava Analogije v Gledališču Glej ob 20ih ...
... Okrogla miza Umetnost in revolucija v Socialnemu centru Rog ob 18. uri ... >>Sonja Zlobko, komentarji
Sylvain George, režiser, predstavnik novega francoskega političnega filma, esejist, pesnik, aktivist, filozof. Pričujoči opis je brez kakršnihkoli pretenzij po vzpostavljanju morebitnega mitologiziranega avtorskega limba. Je deskripcija, napoved osrednje rdeče niti današnjega temnozvezdnega druženja, v katerem vam bova s Katjo Čičigoj predstavili avtorja, čigar celoten opus ste si med 11. in 14. januarjem lahko ogledali v Kinoteki.
V celoti!
>>Katja in Nina, komentarji
»Nekoč, pred morda petdesetimi leti, je svet pozabil na romsko vas Svinija,« piše Gauß. Rome, ljudi iz roba, postavi na zemljevid Evrope. Pravi, da so ti pravzaprav prototip Evropejcev, saj se nikoli niso borili za lastno nacionalno državo in so svoje življenje v klanih od nekdaj uresničevali na način, ki je presegal državne meje. >>Petra Meterc, komentarji
... 25 let predstave Krst pod Triglavom ... >>TinaD, komentarji
Bil je starec, ki je šel na potovanje. Saj v resnici še ni bil tako zelo star, le oni so ga naredili za starega, ko so mu zapenjali gumbe na plašču in mu dali denar. Šele enainsedemdeset let je imel. Pa tudi potovanje to v bistvu ni bilo, vsaj ne takšno pravo – moral je na urad in se s tistimi ljudmi pomeniti o svoji zemlji.
Interpretacija: Marko in Jaka
Prevod in spremna beseda: Julija Potrč
>>kristinas, komentarji
radioCona in TRACES pripravljata dvourni neposredni prenos točno iz središča dogajanja letošnjega transmediale.11, ki trese Berlin od torka 2. do 6. februarja.
Pogovori, intervjuji, zabeleženi in izgubljeni zvoki, podatki, zvočne in nezvočne intervencije, mapiranje prostora, prireditve in podelitve transmediale Award 2011.
Lokacija: OPEN ZONE - Haus Der Kulturen Der Weld (centralni del)
Čas: 20.00 - 22.00
Kje: radioCona stream in na 89.3MHz Radio Študent >>Bojan Anđelković, komentarji
Drage feministke in feministi toplo pozdravljeni v oddaji Sektor Ž na ta skisan sobotni popoldne. V okviru 14. letnika Delavsko punkerske univerze Razredni boj po razrednem boju je konec januarja predavala Lilijana Burcar. V predavanju Specifika družbeno-ekonomskega statusa in podcenjenega dela žensk znotraj neoliberalnega kapitalizma in spremljajoča ko-optacija mainstreamovskih feminizmov je z eksaktnimi in večplastnimi viri osvetlila strukturalno zasnovo sistematičnega podcenjevanja žensk. >>IdaH, komentarji
V tokratnem Kinobaru predstavljamo film Še eno leto, najnovejše delo gledališkega in filmskega avtorja Mika Leigha, staroste britanskega družbenokritičnega realizma, v čigar opusu najdemo naslove kot so Goli, Skrivnosti in laži, Kar brez skrbi in Vera Drake. >>BorP, komentarji
... ob 18. uri literarno-gledališki dogodek "Ti si čarovnica, jaz sem grobar" na atriju ZRC SAZU ...
... ob 18. uri otvoritev razstave "To je Nebo" in performans "Ljudje ali lutke" ob desetletnici delovanja Lutkovnega gledališča Nebo v Kranju ... >>Iza Pevec, komentarji
Naloga človeka, naloga radijske oddaje. Živeti, v življenju vztrajati, v življenju rasti. Iz niča do učenja. Od učenja do zrelosti.
Kako je oddaja, Milo rase vitica, viica življenja mila stopila na svojo pot?
Zmeraj bolj brez konca se zde obzorja h katerim zateguje svoje jadro. Kot da v jadru bi že bila njena usoda ali kako je že rekel pesnik. Nek pesnik, nek norec... >>G. Karba & The Zaza, komentarji
Francoska filozofinja Sarah Kofman v svoji knjigi Zadušene besede, izdane pri založbi Hyperion, s poetsko-filozofskim načinom pisanja, zagovarja tezo, da o Auschwitzu in po Auschwitzu ni mogoča več nobena pripoved, če pod pripovedjo razumemo pripovedovanje zgodovine dogodkov, ki ima smisel. >>Andrej Pezelj, komentarji
... Delavsko-punkerska univerza o spletnih procesih kot korakih onkraj kapitalizma ...
... Štefančič predstavlja svoje Slovence ...
... o nacionalizmu in domoljubju v KUD France Prešeren ... >>Robert Bobnič, komentarji
S kristusovimi fragmenti (33), tocno tri leta po prvem oddajanju, se pri deviantu zarijemo v eksplicitnost pornografije, industrije za odrasle, seksualnosti. Kot vedno se nalašč sprehajamo na ambivalentnem robu moralizma in provokacije, a k čemur v glavnem stremimo je prefinjena zvočnost in poetskost kontekstualizacije zgodb (zvočnih podob). (Neobvezen) premislek kot vedno prepuščamo poslušalstvu. >>nova, komentarji
Tokratnje razmišljanje je spodbudila knjiga Meje uma Rolfa-Petra Horstmanna, specialista za nemško klasično filozofijo. Posebej se bomo posvetili avtorjevi uvodni nepretenciozni samokastraciji in utemeljitvi pomebnosti zgodovine filozofije, iz katere lahko izpeljemo širše značilnosti današnjega teoretskega diskurza, ki ga zaznamujeta previdnost in defenzivnost, ki prehajata v očitno strahopetnost. Zakaj filozof ne sme več bemtiti, zabijati in pribijati? Zakaj lahko to počno samo še raperji? >>Jernej Kaluža, komentarji
...obiščite botanični vrt!...
...javna tribuna o delavskih uporih na FDV...
...prozni mnogoboji... >>Izidor Barši, komentarji
V torkovih Očeh, da ne vidijo o zenitizmu, Ljubomiru Miciću in okoliških rečeh. Z Irino Subotić. Nekaj minut čez polnoč. V CELOTI >>Jelena in Andrej, komentarji
Darren Aronofsky se je s psihološkim trilerjem »Črni labod«, podal v rivalsko, mazohistično in s perfekcijo obsedeno ozračje prestižnega newyorškega baleta. Podobnost z "Rokoborcem" iz 2008 ni naključna. Sam Aronofsky pravi, da sta filma med seboj močno povezana, saj je bila njegova izvorna ideja posneti film, v katerem se zaljubita rokoborec in baletka. Ker sta si temi zaslužili ločeno obravnavo, sta kasneje nastala dva filma, oba pa sta ostala močno zaznamovana z režiserjevo obsesijo s fizičnim. >>TisaV, komentarji
| 
