|
Novice (pripravlja T. Greif)
-Recenzija knjige Jukio Mišima: Izpovedi maske -
»Ponavljanje enega in istega Zahoda« (M. Topolovec)
Intervju N.Sukič (urednice) z dr.Barbaro Rajgelj o aktualnih zadevah v zvezi z novim Družinskim zakonikom, ustavno presojo referenduma, listi "za odstrel" SDS itn.
- Predstavitev programov v Cafe OPEN - pogovor Zale Hriberšek, kulturne urednice, z Nino Hudej, programsko sodelavko cafeja OPEN
- Info napovednik po LGBT sceni.
Glasbena oprema: DJane Kamasutra >>nataša s., komentarji
Otvoritveni dogodek Mesta žensk se je letos ponovno odvil v Galeriji Škuc, kjer je bil fokus na performansih in ne na vinu in hrani. Gala otvoritve iz preteklih let v Cankarjevem domu so bile sicer prijetne in zabavne, a tudi potratne in nekoliko preveč institucionalne. Festival je ponovno ponovno šel k svojim koreninam, k neposrednemu in živemu dogajanju, ki ga bodo zaznamovali številni performansi in dogajanje na prostem. >>IdaH, komentarji
... Performans Heather Cassils v Kapelici ...
... Plesna predstava ...in kliči me Antonija ...
... V KiBeli odprtje razstave Risarski moduli ...
>>Zora Žbontar, komentarji
Včeraj je bil dan, ko je bil domala ves svet na koncu svojih svetov zaznamovan z eno vsebino, smrtjo Steva Jobsa. Kljub temu, da je bilo že slabo leto znano, da ga bo rak, ki se je razbohotil v njegovi trebušni slinavki, precej hitro pobral, so se kolaži medijskih spletnih strani zapolnili z njegovo podobo. Pojasnilo se je; Jobsu je uspelo še v nečem, Jobs si je ob imperiju zgradil še tempelj, obredje kulta njegovega lika živi, v njegove trgovine, k svetu velike skrivnosti, ljudje enostavno derejo. >>Peter Karba, komentarji
V okviru 29. grafičnega bienala se je v Ljubljani ustavil umetniški kolektiv Justseeds, ki je v teh dnevih tod okoli razširil nekaj svojih podob in tudi nekaj svojih besed. Spomnimo – na zadnjem, 28. bienalu, ki se je zgodil dve leti nazaj, je skupina Justseeds za svoje delo prejela veliko nagrado, v ta namen in za nagrado pa ji je letošnji bienale posvetil prostor Galerije Alkatraz, kjer se predstavljajo s samostojno razstavo. Toda kdo sploh so Justseeds? In kaj sploh sejejo? >>Robert Bobnič, komentarji
... Zgodba o rekonstrukciji Tržaškega konstruktivističnega ambienta v Moderni galeriji...
...Zoran Benčič v knjigarni Modrijan...
...Marguerite Duras v Kinoteki... >>Andrej Pezelj, komentarji
Kusum Normoyle je umetnica in glasbenica, ki dela na področju razširjenih vokalnih tehnik in hrupa v obliki performansov in instalacij. Avtoričin osrednji interes je povzročanje motnje v okolji z ostrimi telesnimi gestami in nepričakovanim zvokom. Izziva v naprej določene vedenjske vzorce, ki jih družba zahteva od ženske. V enournem večernem pogovoru se nam bo pridružila tudi Irena Tomažin, katere praksa se v tem prostoru še najbolj približa tako imenovanim ženskim krikom ali female scream Kusum Normoyle. >>IdaH, komentarji
»Vedno pazim, da lahko dobri občutek, ki mi vzbuja tek, prenesem na naslednji dan. Isti postopek kot pri pisanju romanov. Tudi če čutim, da bi lahko napisal še več, ob določenem času odložim pero. Tako naslednji dan lažje začnem delati... Nadaljevati pomeni ne prekiniti ritma« >>Jernej Kaluža, komentarji
... otvoritev 17. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk ...
... razstava Metke Vergnion Spiritualni vrt v galeriji Fotografija ...
>>TinaD, komentarji
V začetku je bila hipoteza, ki pravi: v znani nam zgodovini človeške kulture obstajata dve temeljni zarezi. Prva se je zgodila okoli sredine drugega tisočletja pred našim štetjem; imenovali jo bomo: »iznajdba linearne pisave«. Druga, ki smo ji priča prav zdaj, pa naj nosi ime: »iznajdba tehničnih podob«. Hipoteza je rodila sum, oziroma se je porodila iz suma, da je kultura – in s tem bivanje sploh – tik pred tem, da temeljito spremeni svojo strukturo. In bi večer, in bi jutro, konec napovedi. >>Bojan Anđelković, komentarji
... Četri dan festivala Goli Oder napoveduje Goli šov...
... V galeriji Equrna otvoritev razstave Srce je očem nevidno... >>Anuška, komentarji
Ja. Gledališče je (končno) mrtvo. Naj živi gledališče?
Osmrtnica, scenariji za komemorativne slovesnosti, poročilo z obdukcije.
Lepljenka, kolaž, ready-made.
Z vzkliki Simone Semenič, Oliverja Frljića, Forced Entertainment, Antonina Artauda in drugih avtorjev.
Še dva klika do poslušanja ... >>Pia, komentarji
Ambivalenca, ki je v pravljici najvidnejša pa ni ta med dušo in telesom, pač pa med srcem, ki v dotičnemu kontekstu stoji na mestu materializirane ljubezni, in dušo, materializiranim Jazom ribiča. ... >>Sonja Zlobko, komentarji
... predzadnji dan festivala zvočnih umetnosti EarZoom v organizaciji Inštituta za Raziskovanje Zvočnih Umetnosti IRZU ...
... v Atriju ZRC SAZU otvoritev video inštalacije Made in China Zavoda za umetniško produkcijo in raziskovanje KITCH ... >>Janez Janša, komentarji
Bolj kot večina ljudi je bil obdarjen z domišljijo in ustvarjalnim nagonom. Ves prosti čas je posvečal izumiteljstvu. Tako je negoval svoj edinstveni dar, da ni zarjavel v dolgočasni enoličnosti vsakdanje tlake. Najsrečnejši je bil ob rojstvu nove ideje. Zdelo se je, da se je utrnila nekje globoko v njem in prodrla navzgor do njegove glave. Telo je postalo negibno, oči so strmele v prazno. Ideja je prevzela nadzor.
>>Petra Meterc, komentarji
Joseph Schumpeter je buržoazni ekonomist, ki je ustvarjal v prvi polovici 20. stoletja. V svojih delih opozarja na pasti kapitalističnega procesa, ki z racionalizacijo proizvodnje spodbija svojo politično ideologijo. Ameriških sanj je konec, uspeh je nehal biti rezerviran za najpodjetnejše in postal domena velikih korporativnih birokracij. >>Luka T., komentarji
Na dan jesenskega ekvinokcija smo se morali Slovenci soočiti z izgubo Kalinovega bronastega kipa talca iz Gramozne jame. Ob tem se zastavlja vprašanje, čemu danes služijo zgodovinski spomeniki, katerih gonilo je predvsem politična volja. Koliko je ohranjanje zgodovinskega spomina in nacionalnega ponosa sploh še pomembno za posvetno oblast? >>Zora Žbontar, komentarji
... 14. Festival slovenskega filma v Portorožu ...
... ob 19. uri odprtje razstave Muzej Robotovo v Mariboru ...
... Izmenjava in zbiranje oblačil v Ljubljani ... >>Zora Žbontar, komentarji
V prihajajočem nadaljevanju oddaje Art-Area, ki se bo zgodilo v sredo on standardni 20. uri, se bomo posvetili reflektiranju dveh razstav v domačem prostoru in bližnji okolici. Prisluhnite torej:
- intervjuju z Ivanom Ladislavom Galeto, ki se v zagrebškem Muzeju suvremene umjetnosti predstavlja z veliko retrospektivno razstavo 'Krajolik nulte točke' (pogovarja se Miha)
- refleksija razstave mlade domače avtorice Noemi Veberič Levovnik v Bežigrajski galeriji (komentira Andrej)
Več v nadaljevan >>mcolner, komentarji
Če ne štejemo "obreda poslavljanja" Trije izdelki Noordung, ki ga je Živadinov leta 1999 uprizoril v posebej dograjenem začasnem prizidku ob Mali drami, lahko rečemo, da je s tokratno uprizoritvijo drame Ljubezen in država Vladimira Stojsavljevića verjetno najpomembnejši slovenski gledališki režiser prvič (in po lastnih besedah, tudi zadnjič) prestopil prag slovenskega nacionalnega teatra. Kako pa? In zakaj? >>Bojan Anđelković, komentarji
...premiera filma Neke druge zgodbe z okroglo mizo ob 19. uri v Kinodvoru...
...v Menzi pri koritu zvečer 3. dan praznovanja 6. rojstnega dne Mladih rim... >>Petra Meterc, komentarji
Z Nietzschejem bi lahko rekli, da so filozofi skoz tisočletja subjekta zavijali v pojmovne mumije, medtem ko ga Foucault skuša zajeti v njegovi živosti in konkretiziranosti. Nimamo več opravka z abstraktno in telo transcendirajočo miselno ali psihološko substanco, temveč s konkretnimi in utelešenimi procesi subjektivacije, ki skozi različne sestave sil tvorijo različne forme biti subjekt.
>>Robert Bobnič, komentarji
... peščena, skalnata, rečna, mestna, umazana, s stopinjami v pesku. V kratkih zgodbah. Nekatere so odlične.
>>Andreja, komentarji
... Franc Purg: Privilegirane taktike 1 ...
... Ob razstavi Lottie Davies: predavanje o režirani fotografiji ... >>KatjaŠ, komentarji
"Despite the fact that numerous theoretical conceptualizations of the Noordung project do not mention neither Foucault nor Deleuze, artistic, sociopolitical and technoscietific structures and strategies therein are understood precisely as dispositifes or force fields, mechanisms of knowledge and power, which enable some and disable other processes of subjectivation ..."
Še dva klika do poslušanja oddaje>> >>Bojan Anđelković, komentarji
Prav lepo pozdravljeni v novi ediciji Temne zvezde, v kateri bomo uvodoma predstavili »14. Festival slovenskega filma«, ki se bo odvijal med 29.9. in 1.10. v Portorožu. V drugem delu oddaje pa je Andrej Tomažin za vas pripravil daljši prispevek o prepletanju literature in filma na »Solarisu« kot študiji primera.
V celoti! >>Nina in Andrej, komentarji
Tudi če bi priznali, da je problem upodabljanja DNK zanimiv in da sproža cel kup vprašanj, se pri delu Paula Vanousa srečamo z nekaj detajli, ki mogoče motijo idilično razmišljanje o znanstveni etiki. Pogosto namreč umetniki, ki uporabljajo znanost kot medij, in Paul Vanouse je eden takšnih umetnikov, ne delajo nič drugega, kot da s sodobnimi tehnologijami ustvarjajo modernistične podobe. V tem ustvarjanju kraljuje estetika, lepa podoba, in tako smo hitro na neki način globoko v salonski občutljivosti. >>Andrej Pezelj, komentarji
...predstava Kisik v Mestnem Gledališču Ljubljanskem...
...17 festival Mesta žensk Abrakadabra... >>Jernej Kaluža, komentarji
Drage feministke in feministi! V septembrski ediciji oddaje Sektor Ž bomo podčrtale izpuščena imena resnih strokovnjakinj, ki jih na akademskih okroglih miz, javnih posvetih in govorih govorci pogosto predelajo v nekakšno prikupno Matejo, Polono, Semiro, Janjo in tako naprej. Na hitro se bomo zapičile v šovinistični govor Romana Vodeba in nazadnje pregledale nekaj akcij in dogodkov iz feminističnih logov. >>IdaH, komentarji
V drugem in zadnjem festivalskem terminu, ki se posveča festivalu Ex Ponto, poročamo o štirih predstavah, in sicer gre za Krleževo Salomo, za Kavkaški krog s kredo makedonskega narodnega gledališča Vojdan Černodrinski, plesni solo Off-beat Milana Tomašika in uprizoritev Rock'n'roll kosovskega gledališča Teatri Kombetar i Kosoves. >>Anuška, komentarji
| 
