Mednarodni predstavnik za tisk verske skupnosti za zavest Krišne je predvčerajšnjim objavil seznam zavrženih dejanj, ki subjektu onemogočajo izstop iz večnega ciklusa ponovnih rojstev. Med te sodi uživanje česna, koitiranje za sprostitev, basanje reklamnih tiskovin v poštne nabiralnike, priklanjanje kapitalizmu in druga. Svetovna in slovenska javnost sta preko sredstev poročanja verski organizaciji nemudoma izkazali dolžno spoštovanje ter v središče tiskanih in elektronskih medijev postavili analize... >>

S kakšno lahkoto danes ljudje »štepajo« nalepke, sem imela priložnost opaziti prejšnji teden ob poročanju o festivalu Rdeče zore, ko se je poročevalki zareklo, da smo se na otvoritvi festivala zbrali feministke in feministi ter zasedli vse stole ob branju travestirane pravljice o Rdeči kapici Svetlane Makarovič. Neverjetno je, kako hitro danes zapadamo v morda komu zabavno etiketiranje, ki se nereflektirano dogaja skorajda vsak dan. >>

Letošnji teden izbrisanih se ravno končuje s podpornim shodom. Izbrisani prebivalci Slovenije so si ponovno priborili nekaj medijske pozornosti, žal pa to kaj dosti k njihovemu boju ni pripomoglo. So pa spodbudili sedaj že dobro utečen odziv politične elite: pri enem njenem delu – tistem, ki si rad nadene masko liberalnosti in socialne čutečnosti – so povzročili občutek nelagodja, ki se je izrazil v opaznem molku ... >>

Nedavno se je na kritiški zapis, ki jih pišem za dnevni časopis, z nejavnim pismom, poslanim v vednost tudi odgovornemu uredniku časopisa, oglasil direktor ene največjih državnih kulturnih ustanov. Zmotilo ga je, da se je recenzija neke predstave dotaknila »profitarske« logike, ki jo je bilo zaznati v ozadju izbire te predstave na programu ustanove. >>

Učinki prvih tednov strumno oglaševanega predsedovanja Slovenije Evropski uniji so že jasni. Tako slavljena voditeljska vloga se je ob soočenju z realnimi razmerji moči v evropskih strukturah pričakovano razblinila. >>

Tudi ta teden so v žepni državici izredne razmere. Poleg sporadičnih vpadov velikih črnih avtomobilov v spremstvu policajev z eksotičnimi lučkami s Celovške, so razsajale še taprave maškare, zaradi česar morajo biti vozniki še pod dodatnim ščepcem stresa v strahu pred prometnimi kontrolami. >>

Predsedovanje Slovenije Evropski uniji je prvovrstna priložnost za preverjanje mentalne kondicije naše države kot jo predstavljajo izvoljeni politik in njihovi ideologi. Če nanjo pogledamo skozi najbolj običajne manifestacije promocijskega blišča, dobimo naslednjo, nič kaj presenetljivo sliko. >>

V začetku tedna je kapitalske trge spreletel srh: slovenski borzni indeks je v dveh dneh izgubil deset odstotkov, nekatere najpomembnejše delnice tudi več. Za čredno misleče vlagatelje se je domača borzna pravljica zadnjega leta razblinila. Drugod po svetu ni bilo nič bolje. >>

Pa začnimo pri Homerju postmoderne – sredstvih množičnega sporočanja, konkretno ponedeljkovih dnevno-informativnih oddajah nacionalke in komercialke. Itak bo za obe najbolj referenčni televiziji potrebno iznajti nova predikata. Ali pa so me starši nasrali, da sem tako imenovani Slovenec. >>

Povsem v skladu z rituali, iz katerih je stkana naša družba, je, da se ob koncu leta opravlja takšne in drugačne inventure. Vnaprej pripravljenih form za tovrstno početje je ogromno: kaj se je “pomembnega” zgodilo, kdo je bil player, kdo luzer, kaj se ni zgodilo, pa bi se moralo in tako dalje. Ti vedno isti seznami, porojeni iz dolgočasja in pomanjkanja kreativnosti, bodo kasneje služili za tisto objektivno reprezentacijo pravkar iztekajočega se leta. V maniri najhujšega konformizma se temu pridružujemo tudi sami. A z drobnim poudarkom: namesto neskončnega in poljubnega niza dogodljajev in pripetljajev bomo iz spektakelskega šuma povsem arbitrarno izbrali en sam dogodek. >>

Zgolj občasnemu gledalcu tv programa se zlahka primeri, da, nevajen neotesanosti in grobosti, pade s fotelja. Ne govorim o kretenizmih resničnostnih šovov ali izjavah šokiranih Američanov, ko neuravnovešenec postreli par srednješolcev ali obiskovalcev šoping centra. Biseri za rubriko »Saj ni res pa je…« se lahko izležejo med običajnim gostovanjem koalicijskih vojakov v Odmevih nacionalne televizije. >>

Povprečen prebivalec vzhodne Evrope, z verjetno izjemo republik nekdanje Jugoslavije, bo na vprašanje o tem, katera je najbolj oprijemljiva pozitivna sprememba, ki jo je prinesel razpad bloka realnega socializma odgovoril, da je to svoboda gibanja. Danes, po desetletnem priključevalno-klečeplaznem procesu pripojitve k Evropski uniji, je velik del te iste vzhodne Evrope pred tem, da za božično darilo – kot se je izrazil pristojni evropski komisar - prejme končno realizacijo mita o Evropi kot o prostoru svobode: Slovenija in z njo osem drugih novih prisklednic Evropski uniji z 21. decembrom stopa v Schengensko območje, kar popularna mitologija oglašuje kot dokončen padec nekoč bojda železnih meja.
>>

Teden se je začel z razglasitvijo rezultatov predsedniških volitev, zaključil pa se bo z največjim shodom za delavske pravice v zadnjih letih. Pričakovati je bilo, da bosta ti dve temi v središču pozornosti. A obrnilo se je drugače. Premier Janez Janša je na volilni polom odgovoril z ofenzivo. Le nekaj mesecev po poetičnem recitalu o »barki, ki pluje po mirnem morju« je v trenutku, ko se politična razmerja spreminjajo v njegovo škodo, premier zagrozil z odstopom vlade in lansiral tezo o politični krizi. Odgovornost zanjo je naprtil parlamentarni opoziciji ter si nadel podobo mučenika, ki ga zlobne sile ne pustijo, da bi v miru delal za dobrobit Slovenije.

>>

Dolgcajt dolgcajt dolgcajt. Tako so govorili Pankrti leta 1980 skozi naslov svoje prve velike plošče. Za preluknjano železno zaveso je Partija baje opravljala vlogo kadije, foruma in sveta modrecev. V nočnih lokalih ni bilo gangstersko pretepaških redarjev, ker nočnih lokalov ni bilo. Televizorji so žareli v enem do štirih programih, če niste imeli sreče, da živite ob severni ali zahodni meji. Vsake toliko je v mesto prišel lunapark ali cirkus. Danes je vse drugače.
Imamo namreč predsedniške tekme. To je tisti pojav, pri katerem vam prek TV zaslona mladenič, po frizuri in bradici sodeč, zmeren hevi metalc, sporoča, da bo za predsednika države volil bivšega predsednika čebelarske zveze Slovenije. Gimme Satan! Gimme honey! Čeprav se evropskemu čebelarstvu slabo piše, saj je kitajski med vreden 1,20 evra, španski pa 1,70 evra. Ena od disciplin predsedniške tekme je tožarjenje. >>

Medtem, ko vas predsedniški kandidati dolgočasijo z bolj ali manj uspešnimi poskusi šarmiranja izpod peres volilnih štabov, v katerih glavne besede nimajo politologi, ekonomisti, sociologi in filozofi, pač pa strokovnjaki za stike z javnostjo, se v Ljubljani pod pragom medijske hipereksponiranosti odvija vojna. Resda kulturna, resda v obliki predstave oziroma razstave in res je, da njena tematika sega desetletje v poldrugo preteklost. Kar pa ne pomeni, da predmet bitk v resnici ni aktualna politična stvarnost. V intervalu štirih dni sta si tako vzdolž stoletne fronte slovenskega političnega prostora iz oči v oči pogledali odprtje razstave v Muzeju novejše zgodovine Slovenije in premiera predstave Raztrganci v Cankarjevem domu.
>>

Novica tedna se glasi: boga ni. Tako nam razodeva hrvaški popevkar Thompson. Pred sobotnim koncertom na zagrebškem stadionu je bil vprašan, ali se boji dežja med svojim mega spektaklom. Odvrnil je, da ne, ker da je bog z njim – njimi. V soboto zvečer je v Zagrebu scalo prav po monsunsko in zamaskiralo solzé pevčevih oboževalcev, ki so vihteli transparente s pozdravi iz Hercegovine, Melbourna, Švice, Avstrije in še kje. Koncert je bil prestavljen, petdeset tisoč bolj ali manj latentnih ustašev pa je moralo odložiti orgazem na dan pozneje. Dizajn nove Thompsonove plošče je delo provokativnega studia Božesačuvaj, ki ga je prepričal, naj bo ikonografija bolj umirjena, manj fašistoidna in prišel na dan z grafično rešitvijo, ki spominja na pakiranje Gospodarja prstanov – meč, spominjajoč na katoliški križ in pravljično zavozlan font besedila. >>

Samo nekaj dni po srečanju G8, ki se je ponovno končal s kupom verjetno praznih obljub, je ruski predsednik Putin v St. Petersburgu priredil velik ekonomski forum. Priložnost je izkoristil za poziv k oblikovanju novega svetovnega finančnega reda, ker je po njegovem mnenju obstoječi red nedemokratičen, arhaičen in okoren. Predvsem pa ne odseva obstoječega ravnotežja moči v svetovnem gospodarstvu. >>

Prejšnji teden sem bil med vožnjo po Drenikovi ulici nič hudega sluteč grobo posiljen. V glavo mi je butnil dvojni jumbo plakat. Ne tak za ugoden nakup, kjer za ceno dveh dobiš štiri, niti ne za kremo s katero devetdeset od stotih žensk v toliko in toliko dneh izgubi toliko in toliko centimetrov špeha. Ta plakat je sicer tudi nekaj prodajal. Revijo Demokracija namreč. Na njem je citat predsednika Janeza Drnovška, da je zdaj slabše, kot je bilo konec osemdesetih. Izjava je priložena črno-beli fotografiji, na kateri je predzadnji vrhovni poveljnik oboroženih sil pokojne SFRJ, Drnovšek v SMB uniformi v družbi visokih oficirjev JNA.
>>

Trenutno smo v tisti dobi leta, ko mednarodne institucije objavljajo svoje napovedi gospodarske rasti, hkrati pa tudi podjetja objavljajo svoje poslovne rezultate. Vsekakor primeren čas za oceno, kdo žanje koristi in kdo se odpoveduje v današnji globalizirani ekonomiji. Svetovno gospodarstvo je lani namreč beležilo četrto leto zapored, ko je bila svetovna gospodarska rast višja od 4-ih odstotkov, kar je najdaljša doba kontinuirane gospodarske ekspanzije po 70-ih letih prejšnjega stoletja. >>

Ob letošnjem mednarodnem prazniku dela je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije eno od prireditev organizirala tudi na slovensko - hrvaški meji. Prvomajske prireditve na italijansko - slovenski meji so že tradicionalne. Na tiskovni konferenci je predsednik Zveze Dušan Semolič pojasnil smisel take izbire lokacije z naslednjimi besedami: »Slovenski in hrvaški sindikalisti si bomo podali roke, kar naj simbolizira, da nas državne meje ne ločujejo, ampak nasprotno – usoda delavstva na Slovenskem in Hrvaškem nas povezuje«.Čeprav se je Zveza svobodnih sindikatov s tem dogodkom dotaknila ključnega problema – namreč meje, pa o tem nismo zasledili nobene resnejše refleksije. Zakaj naj bi z vidika pravic delavk in delavcev morali razmišljati o in problematizirati ravno meje? V neo-liberalnem globaliziranem svetu meje ne izginjajo, ampak se, obratno, krepijo, množijo in spreminjajo svoje učinke. >>

Bog nas varji paranoidnih teorij zarote. Da se, na primer, Američani sploh niso izkrcali na Luni, da so lady Diano pospravili cvetličarji s profitno žilico. In varji nas, recimo jim, metateorij zarote, ki se s fabriciranjem in nevrotičnim povezovanjem t. i. dokazov ne referirajo na resnične, temveč na že tako fantazijske dogodke, kot to počne Dan Brown in s kvazi raziskovanjem biblijskih štorij le še vzpodbuja množično psihozo, imenovano krščanska religija. In varji nas političnih teorij zarote. Da so Tita med partijskim šolanjem Sovjeti ugrabili in Jugoslaviji vrnili svojega agenta. Ali da so poteze Janeza Janše totalitaristične. Ups. >>

Zajetje petnajstih britanskih mornarjev 23. marca v mednarodnih vodah Perzijskega zaliva je bil samo najnovejši kamenček v mozaiku eskalacije napetosti med Iranom in Zahodom. To pa ni bil prvi takšen incident, saj so iranske sile že junija 2004 zajele osem britanskih mornarjev, ki pa so jih izpustili takoj, ko so se britanske oblasti opravičile za nenameren vstop v iranske ozemeljske vode. Oba dogodka sta se zgodila v ustju Shatt al-Arab, ki je 50 kilometrov širok rečni pas med Kuvajtom in Iranom, kjer so bili izstreljeni tudi prvi naboji v iraško-iranski vojni. >>

Azilni dom, lociran med skladišči in tovarnami v industrijski coni Vič, je ustanova, kjer otroci pa tudi odrasli začasno bivajo, medtem ko čakajo na odgovor Ministrstva za notranje zadeve o priznanju ali zavrnitvi begunskega statusa. Azilni dom je totalna institucija, kar pomeni, da vse dejavnosti (od odločanja o azilnih vlogah, pa do bivanja in osnovne zdravniške oskrbe) potekajo po ustaljenem dnevnem urniku, na enem mestu in ločeno od preostalega okolja. Otroci obiskujejo šolo v običajnem okolju, vendar pa jih kljub temu zaznamuje prostorska segregacija. >>

Človek kar za izgorevanjem zboli, ko mora misliti na aktualno politično stvarnost v Sloveniji. Ne veste, kaj je izgorevanje? Psihična in fizična utrujenost, včasih depresija, ki napadata predvsem pedagoške, socialne in zdravstvene delavce, pa tudi druge, ki so v službi preobremenjeni, imajo občutek, da izgubljajo nadzor nad svojim delom in so sploh svetobólni. Bolezen postindustrijske pomehkuženosti ali pa le nova popularno-psihološka diagnoza za klasično alienacijo od dela. Je pa nov têrmin za stare simptome mogoče zapakirati v novo zgibanko ali prodajno uspešnico za police z literaturo tipa Naredi sam za svojo psiho. >>

Na začetku februarja je predsednik Bush poslal v Kongres še svoj predzadnji osnutek proračuna, ki je letos težak 2,900 milijard USD. Dogodek je bil še bolj zanimiv kot ponavadi, ker se je prvič v obdobju svojega predsedovanja soočil s Kongresom, ki je sedaj v rokah demokratov. Ti so ga prisilili, da je prvič predstavil načrte financiranja vojne v Iraku in Afganistanu hkrati z rednim proračunom Pentagona. Tako se je precej dvignila transparentnost, ki je omogočila tudi boljši vpogled v stroške vojne proti terorizmu. >>

V ponedeljek, na dan petnajste obletnice izbrisa, so se z gledališko tragikomedijo Izbrisani d.o.o. v režiji Francija Slaka začeli četrti dnevi obeleževanja tega tragičnega dogodka v obliki Tedna izbrisanih. Odbor za peticije o tem je istočasno razpravljal v Evropskem parlamentu. RTV Slovenija je poročala, da bodo evropski poslanci na Slovenijo naslovili vprašanje o tem, kako namerava rešiti ta dolgotrajni problem. Kljub temu pa ne kaže, da bi bila v bližnji prihodnosti Evropska komisija pripravljena uporabiti učinkovitejše ukrepe, kot denimo pogojevanje poprave krivic izbrisanim s predsedovanjem Slovenije Evropski uniji leta 2008. >>

Vas boli diktatura vladajoče koalicije? Vas skrbijo menjave vodilnih v državnih podjetjih? Pomišljate, da bi se ob naslednjem popisu izrekli za Eskime, da ne boste imeli nič skupnega z Ambrušani in policijskim aparatom, ki je deportiral romsko družino in ji končno zbuldožeriral hišo? Ne morete spati ob sprenevedanju generalne državne tožilke, ko ji ombudsman na mizo vrže policijske zapiske o spremljanju družine Strojan, humanitarcev in novinarjev? Si pulite lase ob demontaži javnega zdravstva? Vas prime, da bi izvedli samovžig v protest proti kolaboraciji Slovenske vojske v okupiranem Iraku in sodelovanju v Natu nasploh? Se primete za denarnico, ko Janša s parlamentarnim strojem linča guvernerja Banke Slovenije? Vam gre na bruhanje ob demagoških govorih predstavnikov koalicije z izrazitimi narečnimi samoglasniki?

>>

Skokovita rast cen nafte, ki se je začela leta 2001, se je nadaljevala tudi lansko leto. Cena soda severnomorske nafte Brent je lani v povprečju znašala več kot 65 dolarjev. Še leta 2001 je bila povprečna letna cena samo slabih 25 dolarjev za sod. Ker cena črnega zlata pomembno vpliva na gospodarstvo, tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju, si je vredno razloge za ta dvig pogledati malo bližje.
>>

Vse bolj se odmikamo od rekla izvorne medicine, da je bolje preprečevati kakor pa zdraviti. Danes je bolezen tisto, kar šteje (denarce), ne pa zdravje. Kje so že časi tradicionalne kitajske medicine, kjer je bil vaški zdravnik plačan po številu zdravih ljudi v svojem okrožju, ne pa po številu obolelih. Danes bolnice delujejo kot hoteli, vodijo jih managerji, ki budno skrbe, da so postelje nenehno polno zasedene. >>

...spisek se sproti obnavlja... >>