|
V prvi letošnji Fotki in prvi v novem terminu sta se predstavili dve veliki imeni sodobne fotografije.  >>pavelk, komentarji
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici je po treh mesecih v četrtek ponovno vabilo na premiero, in sicer na drugo abonmajsko uprizoritev letošnje sezone. Za razliko od oktobrske postavitve, ki je nastala na osnovi klasičnega dramskega besedila - Shakespearovega Sna kresne noči -, je tokratna izhajala iz sodobnejšega besedilnega temelja. Kljub časovnemu odmiku njunih dramskih nastankov pa sta igri povezani vsaj v enem: Kean IV. namreč obravnava življenje znanega interpreta Shakespearovih del - velikega angleškega igralca Edmunda Keana. >>Ana, komentarji
Das Unheimliche v sedanjosti lokalne in globalne "tujosti" in prihodnosti glokalne "domačnosti". >>komentarji
NINA KOKELJ: SVILOPREJKA. Ljubljana: Študentska založba, 2002 (Knjižna zbirka Beletrina).
Potopitev v spominsko opno, prebujanje čarnih razsežnosti mikrokozmosa, otrokovega sveta. Sedeti na vrtiljaku, prisostvovati vsaj eni rundi kroženja. In to je dovolj, da vpeljem v atmosfero druge knjige Nine Kokelj, v razsežnosti Sviloprejke. >>petrak, komentarji
Prva letošnja oddaja bo posvečena knjigi "Zavrnjena tradicija" Vesne Leskošek. O knjigi se bova pogovarjali z avtorico. Govorile bomo o ženskem gibanju na Slovenskem med leti 1890 in 1940, o tem, kaj je bilo značilno za takratno emancipacijsko gibanje, kakšne zahteve so ženske postavljale, kaj so si uspele izboriti, kako jih je pri tem ovirala takratna konstrukcija ženskosti in kakšno vlogo je pri vsem tem imela katoliška cerkev. Ob tej priložnosti bomo povedale tudi nekaj o Lila zbirki založbe *cf., v okviru katere je knjiga izšla. >>Katja, komentarji
Anketa je končana.
>>pavelk, komentarji
Dobrih dvajset let po izvirniku je tudi v slovenščini izšla knjiga z naslovom Postmoderno stanje.
Čeprav bi, glede na naslov, knjigo prav lahko umestili v poplavo sorodnih postmodernističnih (humanističnih) del, ki so trenutno v obtoku, pa to Postmoderno stanje od drugih loči nekaj pomembnih stvari. >>pavelk, komentarji
Ljubljanski kinematografi bodo v sodelovanju z distributerji tudi letos pripravili izbor priljubljenih filmov zadnjega Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (LIFFe). Krajši festival, poimenovan LIFFe po LIFFe-u, bo med 16. in 22. januarjem v kinu Vič. V tednu dni se bodo zvrstile projekcije osmih filmov manj znanih produkcij. To so Nomadi neba, Bowling za Columbine, Mož brez preteklosti, Atanarjuat - Hitri tekač, Sladkih šestnajst, Amen in osmi ter Nepovratno.
Osmerica sodi v tisto bero filmov s 13. ljubljanskega festivala, za katere so slovenski distributerji odkupili pravice do predvajanja na rednem sporedu kinematografov. Nekateri med njimi se že vrtijo, denimo Almodovarjev Govori z njo in britansko-irske Sestre Magdalenke Petra Mullana, dobitnice nagrade občinstva. >>Ana, komentarji
Tahar Ben Jelloun ni le najpomembnejši maroški avtor srednje generacije, temveč tudi eden izmed najbolj uveljavljenih in branih pisateljev magrebške literature v francoskem jeziku nasploh. O njegovi uveljavljenosti priča tudi prestižna francoska nagrada Gongourt, ki sicer redkokdaj zaide izven francoskih meja. Ben Jelloun jo je prejel leta 1988 za delo Sveta noč, ki nadaljuje in razširja tematiko romana Otrok iz peska, ki bo predstavljeno v današnji oddaji. >>Amelia, komentarji
Tokrat vam bomo predvajali še drugi del intervjuja z urednikom nemške revije STREETFIGHTER MAGAZINE, rekli besedo ali dve o 2000 dni dolgem popotovanju Bernarde Pulko - Benke "po Zemlji okoli Sonca", na hitro ošvrknili letošnji rally Pariz - Dakar. V studiu pa bi se utegnili pojaviti celo kakšni premraženi motoristi ...
>>lucy, komentarji
Filmi so razviti. Ujeli pa smo(la)... 
>>pavelk, komentarji
Vsake toliko časa imamo srečo videti film, ki presega mainstreamovsko podobo sveta, ki ga zapakirajo v estetizirano podobo človekove odtujenosti ali pa nam navržejo podobo čovekove enkratnosti, da ne omenjamo recikliranih podob ameriških akcionerjev, ko nek »miško« rešuje cel svet. >>Gregor, komentarji
Vabimo vas k prebiranju intervjuja z Žigo Koritnikom, slovenskim Jazz-fotografom.
>>Jan, komentarji
Tokratni Sektor Ž zaokroža projekt »Ženska, ki se je zaletela v vrata«, poroča o predavanjih veteranke ameriškega feminizma Susan Brownmiller in predstavlja akademsko mrežo ženskih študijev Atena, o kateri je nekaj povedala tudi njena gonilna sila Rosi Braidotti. >>Katja, komentarji
V mesecu novembru se je v Nemčiji dogajala Fighterama,
največji show streetfighterjev;
ustanovljeno je Društvo motorističnih aktivistov slovenije - MAKSI;
 za ogenj v zmajevem mestu pa so poskrbeli člani moto kluba
Firestarters. Podrobnosti sledijo v sobotni oddaji.
>>lucy, komentarji
 Za vse, ki ste gledali film Sladke sanje, knjiga Kralj ropotajočih duhov ne bo nič radikalno neznanega. Roman je namreč nastal po scenariju omenjenega filma.
Vendar to ne pomeni, da je knjiga le kopija filma. Ponuja veliko novega, v filmu neizrečenega, na platnu neujetega. Pravzaprav gre za drugo zgodbo, drugačno doživetje. >>pavelk, komentarji
V 24. Fotki smo gostili dva mlada ustvarjalca. Fotografa in oblikovalca, ki sta poskrbela (in skrbita) za prepoznavno podobo revije Frka, namenjene predvsem slovenski popularni glasbeni sceni. >>pavelk, komentarji
 Kratko poročilce s kolokvija o hegemoniji, ki ga je organiziralo Društvo slovenskih estetikov. Med sedmim in devetim novembrom so predavateljice in predavatelji iz vsega sveta pokazali, kaj je v estetiki novega. Če je to sploh mogoče. >>komentarji
 Iz navidezno nepovezanih odgovorov na vprašanja o mileniju in koncu časa razvije italijanski filozof Umberto Eco svojevrstno etiko pogajanja.
>>pavelk, komentarji
Drugi del zgodbe o gibanju v fotografiji  >>Jan, komentarji
V dneh indijanske jeseni se umikamo z vetra in Liffovske evforije v kotičke, ki jih je sicer težje odkriti. Zakopljite se v raznobarvno listje dogodkov tega tedna.
>>Saška, komentarji
DISIDENTSKA TELESA MARIE KLONARIS IN KATERINE THOMADAKI
»Maria Klonaris in Katerina Thomadaki sodita med najbolj znane avantgardne umetniške pare, ki delujejo v Franciji: sicer grškega rodu, že sedemindvajset let v Parizu soustvarjata novo vizualnost telesa ter poetiko erotike in medijev. Uvrščata se tudi med najbolj provokativne in radikalne francoske umetnice, ki na podlagi psihoanalize in feministične teorije raziskujeta povezave med telesom, političnim in medijskim.« S temi besedami je delo eksperimentalno usmerjenega ženskega umetniškega tandema opredelila Nina Pirnat Spahić, poleg Marine Gržinić ena od kuratork razstave z naslovom »Stranger than Angel«.
>>komentarji
Projekta razmišljanj med vsakdanjimi pogostimi in manj pogostimi opravili se je lotila prevajalka in pisateljica Lili Potpara. V knjigi "Zgodbe na dušek" je razkrila misli intimne narave. Gre za zanimive, pikantne, včasih žalostne, otožne in srhljive; včasih pa sentimentalne, igrive in strastne zgodbe. V njih ne manjka virtualnosti, irealnosti, gradov v oblakih, dnevnih sanj in nočnih mor hkrati. Primer takšne igrivosti misli je v njeni zasedbi izšel letos pri Literarno-umetniškem društvu Literatura, v zbirki Prišleki. >>komentarji
Kako narediti resničen film? Ali pri filmu kot iluziji sploh lahko govorimo o njegovi resničnosti? Ali lahko potemtakem govorimo o lažnih in neresničnih filmih? Če pojmujemo film kot niz podob, ki abstrahirajo svet v dve dimenziji, potem gre za prikazovanje nove realnosti oziroma nove ne-realnosti. >>komentarji
Fotografija v gibanju in gibanje v fotografiji. Prvi del.  >>pavelk, komentarji
O ZLU, II. DEL
V prvem delu našega popotovanja skozi filozofijo de Sada smo se ukvarjali z implikacijami njegove maksime: če eden prvih zakonov narave ne bi bilo uničenje vseh bitij, bi kajpada lahko verjel, da s tem, ko sodelujem pri tem uničevanju, žalim nedoumljivo naravo; ker pa ni prav nobenega procesa v naravi, ki nam ne bi dokazoval, da je uničenje za naravo nujno in da lahko ustvarja, le če tudi uničuje, potem sleherno bitje, ki se predaja uničevanju, kajpada, samo posnema naravo. Še več: kdor bi se temu uprl, bi jo globoko užalil (...), torej služimo njenim ciljem tem bolje, če čimveč uničujemo. Če je umor v temelju regeneratorskih zakonov narave, je človek, ki najbolje služi naravi, nedvomno ubijalec.
>>komentarji
»Če eden prvih zakonov narave ne bi bilo uničenje vseh bitij, bi kajpada lahko verjel, da s tem, ko sodelujem pri tem uničevanju, žalim nedoumljivo naravo; ker pa ni prav nobenega procesa v naravi, ki nam ne bi dokazoval, da je uničenje za naravo nujno in da lahko ustvarja, le če tudi uničuje, potem sleherno bitje, ki se predaja uničevanju, kajpada samo posnema naravo. Še več: kdor bi se temu uprl, bi jo globoko užalil (...) torej služimo njenim ciljem tem bolje, če čimveč uničujemo. Če je umor v temelju regeneratorskih zakonov narave, je človek, ki najbolje služi naravi, nedvomno ubijalec (...)«, je med drugim zapisal markiz de Sade v slavnem delu Juliette in Justine. >>komentarji
|
| Najbolj brano |
