|
Plesna predstava Kosti med stranmi Sabúra Tešigaváre in skupine Karas
Ob japonskem imenu, ki podpisuje koreografijo, morda največkrat pomislimo na ples bútoh, glavni plesni izvozni artikel dežele vzhajajočega sonca. Sabúro Tešigavára in njegova skupina Karas odločno ovržejo slednjo, sicer dokaj površno teorijo. Ples, ki ga pleše Tešigavara, bomo skušali opazovati ob predstavi Kosti med stranmi, ki je pretekli teden gostovala v ljubljanskem Cankarjevem domu. >>Martina Šiler, komentarji
Mabel Segun, Vdaja, prvi del
Prevajalka: Gabriela Babnik
Izvajalci: Jaka, Žorž, AnaL., Katja
Redaktorica: Petra Slatinšek v nedeljo ob 20.00
>>petras, komentarji
Zavod za medijsko umetnost in projekte družbenega raziskovanja AUTOMATA sestavljata umetnici Tanja Vujinović in Zvonka Simčič. Poleg tega, da ustvarjata lastna dela, tokrat v okviru svojega zavoda predstavljata del ciklusa AUTOMATA: JAVNO. Projekt je zasnovan tako, da bodo v različnih terminih v naslednjem letu, umetniki svoja umetniška dela predstavljali v javnih prostorih: šolah, domovih za ostarele, na straniščih, v vzgojno-varstvenih zavodih in prehodnih prostorih. >>vizualka, komentarji
 V okviru festivala Mesto žensk, so se v ŠKUC-u odsanjale Sanje o prihodnosti. Kustosinja razstave je Katy Deepwell, ki je hkrati tudi urednica revije n.paradoxa. Več številk revije, namenjene raziskovanju feministične teorije in sodobne umetnosti, ki jo ustvarjajo ženske, si lahko ogledate tudi na razstavi. Najnovejša številka n.paradoxe, ki prinaša kar nekaj zanimivih tem in člankov, pa je tudi naprodaj. Revije s podobnimi vsebinami v prostoru Slovenije ne boste našli, saj so še tiste revije, ki so namenjene sodobni umetnosti, redke. >>vizualka, komentarji
Prejšnji teden v ponedeljek, 4. 10. 2004, se je ob sedmi uri zvečer na počivališču Barje ob ljubljanski obvoznici, zbrala skupina ljudi. Iz aktovk so potegnili računalnike in na njih kakšno uro gledali neke filmčke. Potem so se igrali z dvemi daljinsko vodenimi avtomobilčki. Kaj se je v ponedeljek dogajalo na Barju, bomo razkrili v današnji Arteriji. Poleg tega smo odšli pogledat tudi v galerijo Alkatraz v Metelkovo mesto ali bolje rečeno, na Galapagos. V galeriji sta Galapagos v prihodnosti ustvarila Damjan Kracina in Vladimir Leben. >>vizualka, komentarji
Mesto žensk je v svojih desetih letih delovanja v Ljubljano pripeljalo širok spekter glasbenih umetnic, ki se med seboj žanrsko in konceptualno močno razlikujejo, vse pa predstavljajo izseke vrhunskega glasbenega ustvarjanja, ki zaradi takšnih in drugačnih razlogov po vsej verjetnosti nikoli ne bi zatavali v naše kraje. Od tradicionalnih godb do radikalnih zvočnih eksperimentov, bi lahko opisali dosedanje programske smernice Mesta žensk, ki se zvesto drži iskanja vedno novih kvalitetnih glasbenic. >>evav, komentarji
 V Fotki smo si ogledali delo zanimive francoske fotografinje. >>pavelk, komentarji
Mmmmm njam, četrtkov literarni maraton! Pozno v noč trajajoči prozno epski spektakel v Gromki je zadovoljil poslušalčeve potrebe in postregel z zadostno mero sladke smetane. Dvajset ženskih ustvarjalk je vsaka po svoje in v lastnem ritmu bodisi igrivem, domišljavem ali vsebinsko obogatenem, povzdigovala in ob pravih momentih vse do pol druge nočne ure dodajala humoristične bralno govorne vložke. Zgodil se je pravi pravcati oder žensk, kot je bil poimenovan spremljevalni dogodek Mesta žensk, ki letos praznuje svojo deseto obletnico. >>Vesna Vravnik, komentarji
Deseti festival Mesto žensk je na svojem meniju ponudil tudi premiero predstave dueta Maje Delak in Male Kline. Obe plesalki in koreografinji sta že ustaljeni sodelavki v predstavah, filmih in pri drugih projektih Zavoda EN-KNAP. Avtorici sta se tokrat lotili performansa z naslovom HI-RES [haj-res], ki smo si ga premierno ogledali v soboto zvečer. >>Tamara Langus, komentarji
KEN SARO-WIWA
TU PA TAM, 3. 10. 2004
Sodobna nigerijska ženska kratka proza
Ken Saro-Wiwa, Skrben mož
Prevajalka: Katja Zakrajšek
Izvajalci: Tina, Miran
Redaktorica: Petra Slatinšek
>>petras, komentarji
Redke predstave gledalca zares zadenejo in ko se ti to zgodi, greš naslednjič z veseljem v gledališče in z željo pričakuješ naslednje podobno doživetje. Predvidevam, da se je to zgodilo marsikomu ob ogledu plesne predstave »Rdečica« skupine Ultima Vez, ki je v četrtek in petek gostovala v Cankarjevemu domu ter otvorila sezono abonmajev. >>Tamara Langus, komentarji
 S prihodom oktobra se v Ljubljani ponuja Mesto Žensk, ki se bo v letošnji izdaji ukvarjalo s problemom Tranzicije. Kaj se bo dogajalo na 10. mednarodnem festivalu sodobne umetnosti, bo predstavila Mara. Petja pa bom, tokrat v studiu gostila filozofinjo in likovno kritičarko Alenko Spacal in se z njo pogovarjala o likovni kritiki umetnosti, ki jo ustvarjajo ženske. >>vizualka, komentarji
Če se pomudimo trenutek pri zgodnjih revijalnih objavah – pesnik ubeseduje začetke, »sonce je vzhajalo v tebi zapečateno«, in se tudi programsko sprašuje, »kako dokončno raztopiti premog v ustih«. In kako mu uspe topiti premog v Potopljenem katalogu? >>petrak, komentarji
"Ko sem bila stara štirinajst ali petnajst let, sem se odločila, da bom postala pisateljica.
Najpozneje takrat, ko sem bila stara dvajset let, mi je postalo jasno, da je tradicionalnim zgodbam odklenkalo. "
V SREDO OB 23.30!
>>petrak, komentarji
Osmi festival Dnevi poezije in vina se je uspešno sklenil 28. avgusta v srednjeveškem jedru vasi Šmartno. O tem, da kljub modifikacijam nudi obiskovalcu visokokakovosten kulturni program s poudarkom na poeziji, ljubitelje poezije pa še vedno začara z atmosfero, smo že poročali.
Ker pa se je po osmih letih zastavilo nekaj vprašanj, smo pred mikrofon povabili programskega vodjo Medane. Odgovarja Aleš Šteger.
>>petrak, komentarji
 Za zadnji nedeljski večer v okviru letošnjega Trnfesta smo si ogledali predstavo impro skupine Teater Иarobov, in sicer je bil to Prosti pad, kot so naslovili igro, ki se začne s predlogom publike, nadaljuje pa res tako, kot obeta naslov - kot prosti pad, iz začetne točke drvi k zaključku v neznano. >>Katjak, komentarji
Medana se je letos dogodila osmič. Je Medana še vedno v atmosferi?
Poročilo s festivala ima za predmet obravnave res festival sam (ne pa pesniških poetik gostov). Zanima ga njegova podoba leta 2004, kakšen je in v kaj se je razvil, seveda glede na prejšnja leta in same začetke. Med nekaterimi slovenskimi gosti in obiskovalci prejšnjih let vlada skepsa, nezadovoljstvo. Tudi sama sem se z veliko zadržanostjo in pomisleki podala na pesniški(?) festival Dnevi poezije in vina. Skoraj prepričana sem bila, da takšen festival, kot je, v kar se je razvil, mene ne more več povleči in zapeljati. Ker je manj oseben, velik, turistična atrakcija, dogodek, na katerem moraš biti viden, če kaj pomeniš na sceni, ker je morda zaplaval v bolj promocijsko-komercialne vode, ker morda hoče biti bolj všečen … Ugotovila pa sem, da vse to skoraj drži. In da so novejše poteze festivala nekaterim obiskovalcem celo všeč. In še to, kar pa je skoraj najpomembnejše spoznanje, da niti ni pomembna vsa ostala navlaka, če želite, temveč – da je od ljudi odvisno, kaj nastane, kaj (si) naredijo. V neki vasici se zbere gnezdo ljudi z različnih koncev sveta, po svoje sorodnih duš, s podobnimi interesi. In se družijo. In duh je tisti, ki začara. Atmosfera je tu. >>petrak, komentarji
»Ja kako za hudiča, pri pisanki mater`ni pa nej sploh bom dobr, če pojma nimam, kva je dobr in kaj ne. Za kva pa simpl ne pride en smrkavc in mi pove, da sm dobr, ker žvim, in da žvim, da sem dobr,« je jezno dejal mladenič na Radiu Študent. Ta manihejska težnja po dobrem ga je prijela nemudoma potem, ko je v angleščini prebral najnovejši roman izpod peresa Nicka Hornbyja; novodobni angleški pisatelj nam je bolj znan kot avtor književnih uspešnic, kot so na primer prevedeni romani Nogometna vročica, Večna zvestoba ali Vse o fantu. >>DamijanF, komentarji
 Ob pomanjkanju razstav, ki bi jim Arterija namenila pozornost, tokratno oddajo posvečamo knjigam. Predstavili bomo, kaj se je v letošnjem letu novega dogodilo na področju pisanja o sodobni umetnosti.
Edicija Artes ponuja izbor kritik slovenske umetnosti Ješe Denegrija, delo Politike Slikarstva Miška Šuvakoviča, poskus Achilla Bonita Olive, da bi v transavantgardni okvir ujel sodobno umetnost in Medvedovo Abstraktno slikarstvo od Mušiča do Rimeleja. Poleg tega je Arterija pokukala v Horizonte, novo prilogo Likovnih besed. Opozarjamo, da je izšla tudi zbirka esejev, ki jih je pod naslovom Prostori umetnosti zbrala in v branje ponudila nadvse aktivna Polona Tratnik. Arterijo pa bomo zaključili z delom Aleša Erjavca, ki nosi naslov Ljubezen na zadnji pogled. >>vizualka, komentarji
Letošnje Trnfestovske improvizacijske gledališke predstave so take narave, da vam prav lahko polepšajo ponedeljkove dopoldneve. Vse predstave se namreč zgodijo v nedeljo zvečer, ob kar malo pozni enajsti uri in trajajo dobro urico. Potem se seveda spije še zadnje pivo ali kar pač je in gre domov spat. In v ponedeljek se zbudiš sicer malo kasneje, a z dobrim občutkom po prijetnem večeru. Če je predstava dobra, seveda. Nedeljska predstava skupine Manjše zlo je bila ... >>Katjak, komentarji
Mesto, ki ga je v 4. stoletju pred našim štetjem ustanovil Aleksander Veliki, sedaj drugo največje mesto Afganistana, daje naslov filmu iranskega režiserja Mohsena Makhmalbafa iz leta 2001. Film Kandahar kot hibrid med dokumentarnim in igranim filmom predstavlja Nafasino pot do svoje sestre, da jo reši pred smrtjo. >>Saška, komentarji
Tokrat vam posredujemo nekaj vtisov z letošnjega moto zbora MC kluba Freising Riders iz Škofje Loke, kjer najbolj zagnani in vztrajni, predvsem pa najmočnejši ekipi pri vlečlenju vrvi že tradicionalno podarijo "kralja živali" - pečenega pujsa.
Spominjamo se pred kratkim umrle legende, upornika v resničnem življenju in na filmskem platnu - Marlona Branda. Njegove kavbojke, usnjena jakna in motor so postali simbol uporništva takratne mlade generacije v Ameriki in drugod po svetu, Brando pa je postal ikona svojega časa.
Za konec še napoved dogodkov v mesecu avgustu in opozorilo na dogajanje v vzporednem svetu - torej v svetu televizije, kjer lahko na Discoveryju spremljate serijo "American Choppers", na Kanalu A pa se odvija 6-delna nadaljevanka "Last Chapter", prevedena kot "Zadnje poglavje", ki govori o poskusu prevlade močnejšega motorističnega kluba nad šibkejšimi, o neizprosnih in nečloveških pravilih ter o bojih za teritorij. >>lucy, komentarji
 Ni kar tako – 27. 000 obiskovalcev v mesecu dni. In ni kar tako, da so se zadnji dan odprtja razstave ljudje čisto zares masovno drenjali pred vhodom v NUK in upali, da bodo noter spustili samo še njih. Za eno staro, staro knjigo, katere izvirno vsebino zna prebrati in zares razume bolj malo ljudi, to niso ravno zanemarljivi podatki! Niso kar tako, Brižinski spomeniki, v Muncenski knjižnjici jih namreč srbno čuvajo – do zdaj so jo zapustili le dvakrat, prvič so romali v Vatikan in drugič k nam v Ljubljano.Če ste razstavo zamudili in vam je vsaj majčkeno žal za to, naj vam bo v veselje novica, da je ravnokar izšla čisto nova izdaja faksimil Brižinskih spomenikov.
>>Katjak, komentarji
 126 strani malega formata dolga zgodba o telesni preobrazbi glavnega junaka je zaradi svoje dolžine, ali bolje rečeno kračine, predstavljena kot novela, čeprav ima s svojo zgradbo skoraj vse karakteristike romana. V knjigi z naslovom The Body jo najdemo na prvem mestu, za njo pa je nanizanih še sedem drugih krajših kratkih zgodb, v katerih Hanif Kureishi na svoj, zdaj lahko že rečemo kureišijevski način, predstavi svoje videnje človekove notranjosti, ki narekuje njegovo vsakdanjost. >>DamijanF, komentarji
 V Moderni galeriji se bomo lahko celo poletje, navduševali, zgražali, raziskovali in precenjevali umetnost, ki je v Sloveniji nastajala med leti 1985 in 1995. Razstava Razširjeni prostori umetnosti je drugi del trilogije predstavljanja sodobne slovenske umetnosti, od leta 1975, pa vse do današnjih dni. >>vizualka, komentarji
Salò ali 120 dni Sodome je zadnje filmsko delo kontroverznega italijanskega režiserja Pier Paola Pasolinija; dosedaj edina ekranizirana priredba de Sadovih 120 dni Sodome, oz. ekspliciten prikaz sadizma, nasilja in okrutnosti. Pasolinijev namen ni naslajanje nad preverznostmi izpod de Sadovega peresa, marveč edina dovolj radikalna govorica, s katero je nedvoumno, a še vedno v lastnem metaforičnem in poetičnem slogu prikazal odnose v svoji, nič več tako ljubljeni Italiji. Stopnjujoč sadizem je za Pasolinija orodje, le beseda, s katero ponazori boj ponižanega delavskega in kmečkega razreda, nemočnega pred absolutistično kapitalistično oblastjo in buržuazijo. Kultni film, nazoren in ekstremen prikaz politične moči in iztirjenosti človeške nravi.
>>helenab, komentarji
 Bil je 11. september in bili sta stolpnici in bili so ljudje. Nato je bil en VELIK tresk, požar, sesutje in veliko kričanja. Konec zgodbe poznate: vsi umrejo. Konec že, kaj pa je bilo prej, vmes? Vmes je zgodba, ki je ni, ker je nihče ne pozna - če so pa vsi akterji umrli. Zato si jo je bilo treba izmisliti. In zapisati.
V knjigi Windows on the World to stori Frederic Beigbeder. >>Katjak, komentarji
Poletje je vsaj kar se datuma tiče na svojem vrhuncu, toda vreme prirediteljem motorističnih dogodkov letos ni naklonjeno. Ker motoristi in motoristke "nismo iz cukra", bomo kljub vsemu temu pobrskali po spominu in vam razkrili, kakšnim dogodivščinam smo bili priča pretekli mesec.
Izvedeli boste, od kod izhaja ime benda Black Rebel Motorcycle Club, predvozačev Lennyja Kravitza na ljubljanskem koncertu, seveda pa ne sme manjkati tudi standardna rubrika: napovedi dogodkov na moto sceni v juliju! >>lucy, komentarji
|
| Najbolj brano |
