Natečaj je zaključen. Ogledate si lahko zmagoslavne in v ožji izbor izbrane fotografije.
>>pavelk, komentarji
"-Fantek, fantek – je odgovorila mlajša in odvila otroka z dekice.
Odmaknila mu je z oči modro volneno kapico. Otrok je spal. Njegov majhen naguban obrazek je gospoda Vladka spominjal na oreh brez lupinice. Bil je grd.
-Čudovit. Kako mu je pa ime?
-Nima ga še.
-Vladislav.
-Vladislav? Kdo pa danes daje otroku ime Vladislav?
Nakremžil se je. Globoko je potegnil cigareto."
Kratka zgodba "Žurek". >>petras, komentarji
V sredo, 26. januarja, je bila v Bežigrajski galeriji razstava enega najstarejših slovenskih
slikarjev, Klavdija Zornika. Umetnik kljub svojim štiriindevetdesetim letom še vedno vztraja v nenehnem iskanju odgovora na vprašanje o bistvu statusa slike kot legitimnega umetniškega objekta. Slikar je mnogo let posvetil študiju likovne teorije, ki jo je tudi predaval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V svojih slikah prikazuje opredmetenje tega znanja. Temeljno izhodišče njegovega dela je modernistična definicija slike kot samostojnega umetniškega objekta, hkrati pa slikar svoja dela na vsebinski ravni podvaja z intimno figurativno izpovedjo in poudarjeno ekspresivno noto.
>>Maja Smrekar, komentarji
Delo francoskega filozofa, sociologa in očitno tudi fotografa, rojenega na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, nedavno preminulega, je na ogled v galerijah. Sam se je sicer imel predvsem za misleca in tolmača miselnih svetov ostalih. Posameznikov, skupin, družbenih okolij. Vendar je svoje delo poleg v besede, prevajal tudi v fotografije. In zaradi tega njegovo delo danes visi po galerijah. Natančneje, prav zdaj visijo njegove fotografije v Galeriji sodobnih umetnosti v Celju. >>pavelk, komentarji
V torek, 18. januarja, je bila ob 19. uri v galeriji Equrna otvoritev razstave perspektivnega avtorja iz vrste mlajših slovenskih sodobnih slikarjev, Mihe Štruklja. >>Maja Smrekar, komentarji
Da zaradi naslova ne bi pričakovali preveč, so ustvarjalci predstave povedali, naj ga ne jemljemo dobesedno. Da je zgolj malce provokativen in bi bilo ustrezneje reči – nekaj malega o ženskah.
Lahko da se boste v kateri od vlog prepoznale, lahko da boste jezne, da, za boga, me pa nismo take, lahko da boste samo zavijale z očmi ali pa se nasmejale – kaj od tega gotovo; predstava predvsem želi, da iz dvorane ne odidemo ravnodušni. >>Katjak, komentarji
Prav ob koncu preteklega leta, se je na policah slovenskih knjigarn, zdaj pa verjetno tudi že knjižnic, pojavil priročnik z naslovom Kdo je kdo v antiki. Knjiga, ki v kratkih geslih razkriva skrivnosti mitologije, zgodovine in umetnosti Grkov in Rimljanov, bo gotovo dobro služila študentom umetnosti in humanistike, tistim, ki se želijo podrobneje spoznati s preteklostjo in celo reševalcem križank. >>vizualka, komentarji
Arterijin jedilnik bo zopet pester! Po zadnje čase ustaljenem a popolnoma nenačrtovanem vzorcu vam bo Arterija najprej namenila kritiko razstave, sledil bo intervju. Tokratna želja po umetniških objektih je ni zanesla prav daleč. Ustavila se je ob Trnovski cerkvi, natančneje v Finžgarjevi galeriji. Pomudila se je v izključno ženski družbi. Razstava osmih mladih slovenskih likovnic je pisalo na vabilu, svoja dela pa naj bi predstavile Uršula Berlot, Vesna Blagotinšek Katušin, Taja Ivančič, Barbara Jurkovšek, Simona Šuc, Nuša Lapajne, Polona Tratnik in Barbara Zavodnik. V drugem delu se bosta v Arterijinem začasnem domovanju na valovih Radia Študent znašli Jana Flego in Katarina Petrov, dve od treh kustosov, ki so se lotili zanimivega podviga – zbirke smetane slovenske sodobne umetnosti. >>vizualka, komentarji
Irena Tomažin je mlada plesalka in absolventka filozofije. Zdi se, da se obe interesni področji pri njej močno prepletata. Sodelovala je pri številnih in zelo različnih predstavah. Že nekaj let velja za eno najbolj obetavnih slovenskih plesalk. Njen gib je vedno drzen, samosvoj in iskren. >>Tamara Langus, komentarji
V fotki smo govorili o zanimivih novih napravicah, ki slišijo na ime shranjevalniki (x-drive, image tank). >>pavelk, komentarji
Filmsko delo japonskega režiserja Miike Takashija, kultni film iz leta 2001, Obiskovalec Q, je film za gledalce, ki prenesejo neoluščene prizore nasilja, stopnjevanje perverzij ter za tiste, ki se navdušujejo nad črnim humorjem in sarkazmom. Izkrivljenost družbe polemizira s sliko predmestnega malomeščanstva in refleksijo na onanirajočo zasvojenost s TV reality šovi. >>helenab, komentarji
"Gertrud ve, da je pred petdesetimi leti rodila svojega najstarejšega sina, ki mu je ime Franz, ki mu sedaj pripada svinjski hlev na drugi strani poti, ki je poročen in si je pred pol leta pri rezanju lesa odžagal en prst. Franz je predsednik Krajevnega društva ledenih strelcev in gre vsako soboto po igri h Kreuzwirtu na pivo. Obstaja Franz, njen sin, to ve, Gertrud, toda kdo je ženska pred vrati, še vedno ne ve. Kljub temu stopi korak vstran, morda samo iz radovednosti in na ta način povabi tujko, da vstopi v njeno hišo."
Četrta zgodba iz cikla nemškega "čudeža gospodičen". Zdravi, veseli avtorice Jenny Erpenbeck.
>>petras, komentarji
Z januarjem se Sektor Ž vrača na valove Radia Študent. O tem, kakšen je trenutni položaj žensk v Sloveniji, bosta govorili Sonja Robnik, predstavnica za odnose z javnostmi pri Uradu za enake možnosti, in Vesna Leskošek, predavateljica na Fakulteti za socialno delo. >>Katja, komentarji
Čaj s kraljico se nam zgodi, ko se bivši predsednik društva slovenskih pisateljev in član Foruma 21 Evald Flisar odloči, da bo spisal svež roman o mladem slovenskem slikarju na potovanju po Angliji v poznih sedemdesetih letih. Čaj s kraljico je naslov knjige, a tudi metafora in končni cilj, ki si ga zastavi nadebudni Vili na začetku svojega potovanja. >>vizualka, komentarji
Projekt Evropske unije in Japonske, ki so ga poimenovali 2005 Japan-EU Year of People to People Exchanges, je s pomočjo Japonskega veleposlaništva na Dunaju in Japan Foundation v Ljubljano pripeljal potujočo retrospektivo devetih celovečernih japonskih filmov sedmih različnih režiserjev. Imena Ishii Sogo, Shinobu Yaguchi, Toshiaki Toyoda, Yuji Nakae, Kiyoshi Kurosawa, Junji Sakamoto vam verjetno ne povedo veliko, a dva izmed njih nehote spomnita na znamenita ustvarjalca: filmskega režiserja Akiro Kurosawo ter glasbenega komponista Ryuichija Sakamota. >>SanaBi, komentarji
Tokratna Arterija ponuja drugi del lastnih razmislekov ob veliki razstavi Rusko-slovenske umetnosti, ki se pod naslovom Sedem grehov, ponuja v Moderni galeriji. Sodobno-umetnostni Dedek Mraz pa izpolnjuje tudi prednovoletne obljube in vam, ljubitelji sodobnih vizualij, prinaša novice iz Armenije, ki gostuje v Celju, in sta jo pripravili Saša Nabergoj in Barbara Borčič iz SCCA. >>vizualka, komentarji
Na današnji večer v Novih pisarijah, dragi poslušalec in poslušalka, če te ni strah in če se ti ne bo zavrtelo v glavi, stopi z menoj gor na nebo, da si pobližje ogledaš, kaj zvezde počno … >>vizualka, komentarji
Končno se je v Maskini izdaji pojavil slovenski prevod znamenite knjige No Logo kanadske sociologinje Naomi Klein, ki je od objave leta 2000 postala eden izmed najznamenitejših intelektualnih bestselerjev nove dobe in jo mnogi že imenujejo biblija antiglobalizma. To delo, zasnovano na triletnem raziskovanju praktičnega dela transnacionalnih firm in poslovni politiki »brandiranja« vsakodnevnega življenja, sprva ni bilo zamišljeno kot manifest gibanja za drugačno globalizacijo. >>Bojan Anđelković, komentarji
Sveže v Arteriji: Potovanje po v ponedeljek odprti razstavi 7 grehov v Moderni galeriji, kjer razstavlja več kot sto umetnikov in Slovenije in bratske Rusije. V studio bo prikorakala Saša Nabergoj in razložila kaj vse se skriva v novem zborniku Strategije predstavljanja 2 in 3. >>vizualka, komentarji
Najprej prisluhnite novičkam, ki jih je za vas pripravila Tatjana Greif, nato pa se podajte v malo učno uro, ki je posvečena 10. obletnici delovanja GALFONA, info in sos telefonske linije za geje in lezbijke ter vse ostale, ki jih karkoli zanima v zvezi s homoseksualnostjo. V nadaljevanju pa v rubriki AKCIJA REAKCIJA prisluhnite poročilu z razstave Jara kača nestrpnosti, ki se je začela 9. decembra v Etnografskem muzeju v Ljubljani. >>Vesna Vravnik, komentarji
Ne gre mi za primerjavo slikarstva in fotografije. Če že gre za kaj, potem mi gre za njuno približevanje. Prevajanje na skupen jezik. Zanimata me dva aspekta fotografije, ki sta v kogniciji (izhodišču) lastna tudi slikarstvu, a imata v fotografiji (in na to dejstvo bi se želel osredotočiti) dozdevno različno vlogo. V čem je poanta takšnega razmišljanja? >>pavelk, komentarji
Dobrih štirinajst dni je tega, kar je izšel Kompendij socioloških teorij. Gre za drugo in popravljeno izdajo dela, ki je prvič zajadralo na slovensko tržišče leta 1995. Kot prvič, je tudi tokrat jasen razlog za izdajo. Slovenija potrebuje koherentno kompilacijo del socioloških avtorjev. Le na ta način lahko drži korak s svetom. In konec koncev lahko le tako pomaga pri ohranjanju sociologije same, vede, ki jo mnogi primerjajo s postano vodo. >>pavelk, komentarji
" Treba je nadaljevati, jaz ne morem več, treba je nadaljevati, treba je izrekati besede, dokler jih je še kaj, treba jih govoriti, dokler me ne najdejo, dokler me ne izgovorijo – čudna muka, čudna napaka, treba je nadaljevati, morda pa se je to že zgodilo, morda so me že izgovorile, morda so me že ponesle vse do praga moje zgodbe, pred vrata, ki vodijo v mojo zgodovino, čudilo bi me, če bi se odprla." >>Bojan Anđelković, komentarji
Trinajsta samozaložba Brede Smolnikar nosi naslov Najbolj zlata dépuška pripovedka o ihanski ruralki. Obsojenka, kar je pisateljičin nov ironičen psevdonim, je knjigo tudi opremila in ilustrirala. Knjigo spremlja listič, s katerim nas Gospa, kar je pisateljičin star psevdonim, opozori, da je knjiga zaprta za javnost in da je le od bralčevega poguma odvisno, ali bo knjigo odprl. Knjiga je tudi zavezana, poleg luknjice z vrvico na naslovnici pa je Obsojenka zapisala: »Sodišče reče: Ne odpiraj! Proces je zaprt za javnost.« No, naj povem, da to ni klasičen način oglaševanja knjige. >>gorazd, komentarji
Ker lahko velike dogodke s področja oblikovanja v Sloveniji preštejemo na prste ene roke, sem se po novosti tokrat odpravila čez šengensko mejo. Natančneje v Zagreb, kjer so prejšnji teden zaprli vrata devetega hrvaškega trienala grafičnega oblikovanja in vizualnih komunikacij. >>Ksenija B., komentarji
Oddaja bo nadaljevanje predstavitve festivala Animateka 2004, ki se je začel v terminu pretekle Stripofilije, 1. decembra 2004, v pripravi iste avtorice.
plakat filma FAST FILM, iz programa TEKMOVALNI IV. Več o njem na uradni spletni strani filma: http://www.widrichfilm.com/fastfilm/ >>SanaBi, komentarji
Slišim trkanje po izložbenem oknu Male galerije. Skupina srednješolcev bulji vame. Tulijo: »Pa kaj vidiš na teh ploščah?« »Vidim …« »Umobolnica je v tisti smeri!« Potem smeje se odidejo. >>vizualka, komentarji
Izhod Zagreb jug, zadnje delo hrvaškega pisatelja Eda Popovića, je njegov debi na naši literarni sceni. Žalostno dejstvo, kajti po prebrani knjigi si lahko le mislimo, koliko smo zato zamudili. Vendar – vseeno bolje pozno kot nikoli, njegov materni jezik nam je blizu, zamujeno lahko nadoknadimo in navsezadnje, knjiga je vendarle tu in veseli smo tega! >>Katjak, komentarji
|
| Najbolj brano |