|
 V galeriji P74 se je prejšnji četrtek odprla prav posebna razstava. Njena posebnost je dvojna: Je ena redkih razstav, ki odzvanja tudi v ušesih. Njena druga posebnost je, da gre za zadnjo razstavo nekoga, ki je ta svet zapustil.
>>vizualka, komentarji
Mednarodni gledališki festival Ex Ponto ostaja dosleden svojemu prvotnemu izhodišču, to je kultura, predvsem gledališče, postavljena nad politiko in družbo kot brezkompromisni kritik, opazovalec in povezovalec. Osrednja tema letošnjega, 12. festivala je življenje brez meja – človeška potreba po nepretrganem postavljanju in podiranju najrazličnejših meja ter oblikovanje lastne identitete v kompleksnosti različnih družbenih segmentov. Prva predstava letošnjega Ex Ponta, Sanje izgnanstva, v vseh pogledih, na duhovit in pomensko poln vizualen način, izpolnjuje izhodiščni namen v okvirih vodilne teme. >>nika arhar, komentarji
"Ime mi je Tamango. Rojen sem v Balashewi. Seveda vam ime Balashewa nič ne pove, gotovo nič več kot Milton´s Bar prav v središču Pretorie, kjer sem se odločil naročiti kozarec mleka z ledom, tako da bom osuplemu in pobledelemu natakarju zagrozil z revolverjem. " 
Senegalski pisatelj, dramatik in scenarist Boubacar Boris Diop je svojo literarno kariero začel prav z romanom V Tamangovem času leta 1981. Dve leti prej je debitiral Sony Labou Tansi z romanom Življenje in pol, ki je v frankofonskih književnostih podsaharske Afrike naznanil novo obdobje, zaznamovano z drznimi literarnimi eksperimenti.
Interpretirata: Botz in Žorž
Prevod: Katja Zakrajšek
V nedeljo ob 20.00, trije odlomki iz romana V Tamangovem času >>petras, komentarji
Po dvomesečni pavzi vam znova predstavljamo politično, kulturno in družbeno dogajanje gejev in lezbijk pri nas, našo uč pa mečemo tudi preko meja. Tokrat bo oddaja osredotočena bolj na politično dogajanje, saj se je julija zgodila že peta parada ponosa, ki je osrednji družbeno-politični dogodek GLBT scene
V današnji oddaji boste najprej slišali novičke, ki jih že od vsega začetka pripravlja dolgoletna in marljiva sodelavka Tatjana Greif.
V nadaljevanju sledi reportaža letošnje parade ponosa, ki je s sloganom Registracija je diskriminacija, z mavričnimi zastavami že petič po vrsti zakorakala po ljubljanskih ulicah. O novem zakonu o registraciji istospolnih partnerstev bodo spregovorili tudi naključni mimoidoči, ki sem jih tokrat za vas ustavila na ljubljanski tržnici, piko na I pa bo s svojim komentarjem dodala še Tatjana Greif.
Na koncu pa kot vedno rubrika Kruzing po sceni, ki je namenjena refleksiji kulturno družbenega dogajanja gejevskih in lezbičnih skupnosti, žur placih ter prihajajočih dogodkih.
>>Vesna Vravnik, komentarji
Prešernovo gledališče Kranj je minulo soboto v novo sezono uvedlo z uprizoritvijo Drame princes, kot je podnaslovljena dramska zasnova Smrt in deklica kontroverzne pisateljice in dramatičarke Elfriede Jelinek. Iz petih dramoletov in sklepne besede o klasičnih literarnih in sodobnejših medijskih, vsekakor pa vsem poznanih princes, so izbrali tri. >>nika arhar, komentarji
 V novi Bežigrajski galeriji – Bežigrajski II, se od prejšnjega tedna na ogled ponuja kiparska razstava. Kustos Miloš Bašin si je razstavo zamislil kot eno izmed štirih v ciklu s podnaslovom Narava. Tokratna razstava nosi jasen naslov: Kiparske pokrajine. Na njej so predstavljena dela slovenskih kiparjev, ki so nastala med leti 1976 in 2004 in so med seboj povezana tematsko. Vsak izmed izbranih kiparjev predstavlja po eno delo, ki se v vsebini veže na prikaz izseka iz narave – kiparske pokrajine. >>vizualka, komentarji
Zgodovina Mesta Metelkova se je pričela, ko so tedanji aktivisti sedež poveljstva Jugoslovanske armade spremenili v kraj svobodnega in javnega združevanja ter umetniškega ustvarjanja. Navkljub številnim metanjem polen pod noge s strani Mestne občine Ljubljana, ki je »metelkovcem« za več let odklopila elektriko in vodo ter z nevzdrževanjem in delnim rušenjem objektov poskrbela tudi za njegovo fizično degradacijo, pa je aktivistom uspelo vzpostaviti Avtonomno kulturno cono Metelkova mesto, ki uspešno deluje še danes. >>kristinas, komentarji
»Eudiamonija« je plesni prvenec Mojce Klemenčič, ki je nastal v produkciji kulturno-umetniškega društva C3. Premiero je dočakal v sredo zvečer v Plesnem teatru Ljubljana. Skupini iztočnico za umetniška dela ponuja prostor, ki pa ga prepleta z različnimi mediji. Mladim ustvarjalcem ni tuja arhitektura, glasba, film, ples fotografija ali film in od leta 2000 raziskujejo različne umetniške izraze. Končni izdelek ne izpade kot plod dela neizkušenih mladincev, temveč kot dodelana celota. >>Tamara Langus, komentarji
Festival Beograd-Ljubljana express se je v Kinodvoru zaključil s celodnevno projekcijo novejših srbskih filmov. Med šestimi filmi je bilo predvajanih kar pet dokumentarcev, kar kaže na izredno zanimanje mladih režiserjev po dokumentiranju vsakdanjega življenja svoje generacije. >>Miša G, komentarji
V okviru festivala Beograd – Ljubljana Express se je v četrtek otvorila štiri dni trajajoča razstava dveh srbskih umetnikov mlajše generacije Dejana Kaludjerovića in Dorijana Kolundžije, ki je potekala v nekdanji galeriji InterArt na Bregu 2. Skozi raziskavo evolucije moderne revolucionarne ikone pri enem in vprašanja podvajanja podob in podajanja njihove resničnosti pri drugem avtorju, je tematizirala je sociološko problematiko. >>Maja Smrekar, komentarji
ZLATI LEV ZA NAJBOLJŠI FILM:
Brokeback Mountain, r: Ang Lee
ostale v nadaljevanju... >>SanaBi, komentarji
 V galeriji ŠKUC se je bilo v torek zvečer težko prebiti skozi vrata. Velikansko zmedo teles in glasnega čebljanja, je spodbudila razstava z naslovom Ljubezen je bojno polje. Če pomislimo, da sta avtorja dva izmed najboljših likovnih umetnikov v slovenskem prostoru, se množičnemu obisku galerije ni čuditi. >>vizualka, komentarji
 Arterija bo poročala, kaj so postregli na Kontinentalnem zajtrku na Grajskem griču. Poleg tega se bo povabila na novo odprto razstavo Saše Vrabiča v Malo galerijo. Več na http://www.obrigado.tk/.
Tokrat Arterijo pripravljamo Ksenija, Maja in Petja. >>vizualka, komentarji
 »Hvalnica ljubezni« Jean-Luc Godarda na rednem sporedu  Kinodvora
Njegovi filmi so vam lahko všeč ali ne, vendar to ne bo spremenilo dejstva, da je Jean-Luc Godard zagotovo eden izmed najvplivnejših režiserjev in umetnikov 20. stoletja. Njegova svetovna slava in vpliv na različne umetniške in kritiške kroge sta se začela že davnega leta 1960 z njegovim prvim celovečercem Do zadnjega diha, ki je še dandanes ostal njegov najbolj znani film in edini komercialni uspeh. >>Bojan Anđelković, komentarji
Zakaj mi nadangel Gabrijel ni zadržal roke, ko sem se pripravljal, da bom prerezal grlo tistega dojenčka, ki je gorel v vročici? In vendar sem z vso močjo veroval, da se moje rezilo ne bo nikoli drznilo niti rahlo dotakniti tega krhkega vratu, komaj kaj debelejšega od otroškega zapestja. Tistega večera je dež grozil, da bo zalil ves svet. Nebo je besnelo. 
Yasmina Khadra je v več pogledih čisto izvenserijski pisatelj. Mohammed Moulessehoul piše od srede osemdesetih let. Sprva je pod svojim pravim imenom objavljal novele in romane, potem pa opazil, da je v vseh teh delih prisotna nekakšna samocenzura. Začutil je, da mora prelomiti s svojim siceršnjim – zlasti poklicnim – življenjem. Tako se je rodila Yasmina Khadra.
Interpretacija: Jaka in Maco
Prevod: Katja Zakrajšek >>petras, komentarji
 Dober del letošnjega julijsko-avgustovskega mesečnika za književnost Literatura zavzema niz besedil, ki se tako ali drugače ubadajo s tavromahijo. >>Maja Krajnc, komentarji
Smo v pričakovanju Beneškega filmskega festivala, ki bo trajal od 31.avgusta do 10. septembra 2005. Težka konkurenca med filmi glavnega tekmovalnega programa, za nagrado Zlati lev se med drugimi, s svojim novim filmom, potegujejo: Patrice CHÉREAU, Krzysztof ZANUSSI, John TURTURRO, PARK Chan-wook, Terry GILLIAM in Laurent CANTET. V žiriji so: Dante Ferretti (predsednik), Acheng, Claire Denis, Edgar Reitz, Emiliana Torrini, Christine Vachon in Amos Gitai.
Več o programu v nadaljevanju...
Če se boste odpravili na ogled katerega izmed filmov, si lahko na spletnih straneh festivala pred tem ogledate urnik predvajanj: http://www.labiennale.org/en/cinema/exhibition/calendar/
FESTIVALSKA SPLETNA STRAN: http://www.labiennale.org/en/news/cinema/en/20753.html >>SanaBi, komentarji
Najbrž zaznava urbani človek čas drugače. Jesen se bliža, ko je mestni avtobus spet bolj poln, ko odstrejo zavese mestni odri. Tako je nekoč zapisal prijatelju Pletnovu, ko se je odpravljal v Boldino, Aleksander Sergejevič: “Jesen prihaja. To je moja najljubša doba – zdravje se mi po navadi okrepi – čas mojega književnega dela nastaja, jaz pa se moram ukvarjati z doto in poroko, ki bo kdo ve kdaj. Vse to je kaj malo tolažilno. Grem na deželo, bog ve, ali bom tamkaj utegnil delati in ali bom imel duševni mir, brez katerega ne narediš nič…”. >>Peter Karba, komentarji
 Če boste v teh dneh v poznih večernih urah zavili v galerijo Škuc, se vam obeta prav posebna paša za oči in dušo. Med bele galerijske stene se je namreč umestila nenavadna tržnica, ki sicer ponuja vse, kar ponujajo velike tržnice metropol, a z majhno izjemo.
>>Ksenija B., komentarji
Od 19. do 27. avgusta 2005 se bo v Sarajevu odvijal najpomembnejši JV- evropski filmski festival, ki pritegne na ta teritorij tudi najštevilnejše "zvezde" svetovnega (večinoma bolj zahodnega) filma. V glavnem tekmovalnem programu, od slovenskih filmov, tokrat film Damjana Kozoleta, Delo osvobaja.
Skok na spletno stran festivala:
www.sff.ba
>>SanaBi, komentarji
 Bolečine ni moč napisati. Ona se zaradi čebeljega vboda razvejuje v tolikih odtenkih, katerih prelivi so za nas književnike neulovljivi. Bolečine od čebele se odlikujejo iz čustveno noto histerične nesprejemljivosti. To ne velja samo za razvajene osebe, temveč tudi za največjega srba. Ker to ni kot običajna bolečina, kadar vas čebela vbode v resničnost. Hipoteza predpostavlja, da je ta bolečina zamišljena kot večkratno hujša. Vi, upam, ne veste kakšna je bolečina od zoba, uha ali pankreasa. Ta je sto krat večja od pankreasa, tisoč krat od uha in million od zoba. Boli topo, a prodorno. Ostrejših bolečin si do sedaj niste predstavljali.
>>Bojan Anđelković, komentarji
V množici izdaj brstečih prilikovanj v deželi slovenski, je našla svoje tanko, rahlo mesto tudi pesniška zbirka Zvezdane Majhen, imenovana Talisman. Da me varuje, si knjigo obesim okrog vratu. >>Peter Karba, komentarji
16. avgusta se je v Mestni galeriji otvorila razstava z naslovom Everlandia avtorja Martina Briclja. Razstava je interaktivnega tipa znotraj katere si s kombinacijo raznih arhetipskih elementov obiskovalec ustvari svojo lastno fantazijsko deželo. Ta kot produkt njegove želje preko virtualnega, postane del realnega sveta. Proces skozi katerega potuje obiskovalec poteka skozi tri faze: fazo izraza želje po ustvarjanju, ki vodi v fazo refleksije; končal pa naj bi se v fazi odkrivanja posameznikovih novih želja in skrivnosti. Tako projekt tvori raziskavo o vzorcih naših želja. Hkrati skozi interakcijo prevprašuje odnos med človekom, tehnologijo in neskončnim v kontekstu evolucije realnosti. >>Maja Smrekar, komentarji
˝Da bi napisal naravni roman, moraš nenehno buljiti v vidno. In odkrivati podobnosti.˝
Pri Beletrini je pred kratkim izšla knjiga izjemno zanimivega in pronicljivega sodobnega bolgarskega avtorja Georgija Gospodinova z naslovom Naravni roman. Gospodinov je predstavnik mlajše generacije bolgarskih literatov, ki je uspel prebiti oklep posledic nekdanjega zapletenega položaja bolgarske književnosti in prodreti v širšo Evropo.
>>Zala Dobovšek, komentarji
Miha Krivic je s svojimi črnobelimi fotografijami 26. 7. v Equrni otvoril razstavo Body vs. body, v kateri je postavil na ogled dva različna sklopa fotografij. Diplomant Filozofske fakultete, ki se lahko pohvali s študijem sociologije kulture, umetnostne zgodovine in socialne antropologije, priložnostno razstavlja in se preživlja s fotografiranjem. >>Miša G, komentarji
V ljubljanski Moderni galeriji se je odprla razstava zadnjega dela trilogijskega pregleda sodobne slovenske umetnosti med leti 1975 - 2005. Nihče si ni mogel predstavljati, da se bo projekt končal tako tragično in radikalno, kot se je. >>Ksenija B., komentarji
V prevodu Andreja Lebna je letos izšla ena knjiga avstrijske pisateljice Helge Pankratz, ki nosi pomenljiv naslov Amore?. Leta 1959 rojena pisateljica in kulturna delavka, ki živi in dela na Dunaju, je s svojo liriko in prozo zastopana v številnih antologijah in literarnih revijah. Njeno pisateljsko pot zaznamuje dejstvo, da je kot oseba umeščena v lezbično življenjsko okolje in kulturo, ki tvorita ozadje njenih zgodb. Tokrat smo soočeni s svetom mnogoterih ženskih likov in njihovih doživljanj, hotenj in težav, katerih skupni imenovalec je tisti večni in nagajivi Amor, ki ne pozna razlik, niti med spoloma. >>Igor Bijuklič, komentarji
V pogovoru z Biljano Čakić Veselič razkrivamo odnose na filmski sceni. >>Saška, komentarji
|
| Najbolj brano |
