|
Film Norega se metek ogne režiserja Mitje Novljana je 6.10. v Kinu Vič dočakal uradno premiero potem, ko je pred enim letom doživel odobravanje Filmskega sklada glede povečave na filmski trak. Film je bil posnet z digitalno kamero v produkciji Filmogradnje in predstavlja vrhunec gverilske produkcije v zadnjih letih. Norega se metek ogne predstavlja up vsem mladim režiserjem, ki se z izvirnimi idejami lotevajo poceni snemanja, a nimajo denarja za distribucijo. >>Miša G, komentarji
V okviru festivala Mesto žensk je tudi letos potekal filmski in video program, ki je spregovoril o različnih oblikah družbenega nasilja nad ženskami. Filmski izbor je posebej za festival pripravila španska kuratorka in teoretičarka Virginia Villaplana. >>kristinas, komentarji
V četrtek ob desetih zvečer je Rosa Reitsamer, avstrijska sociologinja, dj-ka in queer aktivistka v Monoklu pretresla stereotipe o podobi črnih in belih žensk skozi popularno kulturo. Predavateljica je že na začetku definirala namen predavanja: pokazati, da podoba svetlo- oziroma temnopolte ženske ni stvar barve kože, ampak koncept, ki združuje in vzdržuje rasizem in seksizem. >>Iva Kosmos, komentarji
V današnji oddaji prisluhnite kar trem intervjujem o aktualnih dogodkih, ki jih je prinesla jesen. Najprej bomo pokramljali z Romanom Kuharjem, enem izmed organizatorjev mednarodnega v okviru programa "East-east : Partnership Beyond Borders" (Mirovni inštitut, OSI) in evropskega projekta "Promocija aktivnega evropskega državljanstva". Nato prisluhnite intervjuju z Alenko Splacal, ki je v Zagrebu v okviru festivala Queer Zagreb predstavila svojo avtobiografsko likovno delo, za konec pa vam bomo postregli z intervjujem z Roso Reitsamer, avstrijsko sociologinjo, queer aktivistko in DJko, ki nas je obiskala na Mestu žensk. Čisto za konec pa najavljamo novo rubriko: Aktiviraj se!, kjer boste v živo lahko sporočili svoj komentar na zastavljeno iztočnico. Tokrat vprašanje za vas: Ali je javno razkritje (kot gej ali lezbijka) v Reality show-u politično dejanje ali provokacija? komentirajte v živo ali na naslov: lezbomanija@radiostudent.si >>Vesna Vravnik, komentarji
˝Zdaj nisem več jaz. Zdaj sem mama.˝ V sredo, 12. oktobra, se nam je v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma s svojim performensom predstavila ameriška igralka Christen Clifford. Cliffordova velja za zelo kontroverzno predstavnico scenskih umetnosti, ki v svojih nastopih v ospredje postavlja današnje tabuje. Le-te pa išče predvsem na področjih spolnosti, politike in feminizma. Tokratni Ljubljeni sinček pa je posegel na polje materinstva. Njen performans postavlja v ospredje žensko, in sicer takrat, ko postane mati. To zanjo ne postane le novo poslanstvo, ampak za seboj povleče še vrsto, predvsem zamolčanih, čustev in nagonov. Ljubljeni sinček torej pripoveduje o resnem razmerju med materjo in novorojenčkom. Slednji namreč v očeh matere postaja vse bolj resen spolni subjekt.
>>Zala Dobovšek, komentarji
Osrednja tema letošnjega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk je vprašanje varnosti oziroma nevarnosti. Tema, s katero se sodobni svet vse bolj ukvarja in ki zaposluje predstavnike različnih področij, tako znanstvenih kot umetnostnih, poraja mnogo vprašanj. Ali vse pogostejši ukrepi, ki nas počasi navajajo na vse večji nadzor in kontrolo v resnici prinašajo boljšo varnost ali pa gre zgolj za ustvarjanje iluzije. In nenazadnje, ali tovrstni ukrepi res služijo svojemu imenu – zaščiti posameznika – ali pa ustvarjajo ozračje še večjega strahu, tesnobe in preganjanosti. >>kristinas, komentarji
V četrtek sta se v okviru festivala Mesto žensk zgodili otvoritvi dveh interaktivnih instalacij, prva v Mali galeriji na Slovenski 35, druga pa v ljubljanski Moderni galeriji. Obe instalaciji govorita o izkušnjah in reakcijah ljudi na vojne razmere skozi različne kontekste in situacije.
>>Maja Smrekar, komentarji
 V soboto, 8. oktobra, se je na Ljubljanskem gradu v okviru mednarodnega festivala umetnosti Mesto žensk dogajala ena precej navadna in hkrati nanavadna stvar. Zgodila se je namreč resnična poroka, ki naj bi bila hkrati performans, happening in čisti marketing.
>>Bojan Anđelković, komentarji
V petek se je v Cankarjevem domu otvoril 11. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk. Letošnji festival si je vzel za izhodiščno tematiko eno izmed najbolj relevantnih problematik sodobnega časa: varnost. >>Ariana Ferfila, komentarji
Začenja se nova sezona Sektorja Ž. V tokratni oddaji beremo Apokalipso Gender (o konceptu zadnje številke Apokalipse Gender bo govorila Barbara Korun) in predstavljamo Mesto žensk (iz Mesta žensk bosta v studio prišli Ushi Reiter, ena od ustvarjalk mednarodnega omrežja žensk Faces in projekta Coweb, in Katrien Jacobs, avtorica knjige Potovanja v uprizarjanje spolne umetnosti). >>Katja, komentarji
Zadnji vikend meseca septembra je v Mariboru potekal prvi mednarodni festival eksperimentalnega giba Nagib. Festival, ki se je posrečil kljub veliki ekonomski stiski organizatorjev in kljub pomanjkanju zanimanja širše javnosti, v sebi nedvomno nosi potencial visoko kvalitetnega plesnega dogodka na Slovenskem. Občina Maribor, ki sicer slovi po odprtem, gibalnem eksperimentiranju naklonjenem prostoru, bi se morala veliko bolj zavedati omenjene kvalitete in razvoju plesnega področja ponuditi še več ugodnosti. >>Ariana Ferfila, komentarji
 | |
Blues v filmu (7.-14. oktobra) | | |
>>Saška, komentarji
 Oni večer sem stal v vrsti pred blagajno trgovine. Že sem spravil svoje stvari na tisti trak, saj veste, ko je mojo nedoločenost zmotil mladenič pred mano. Imel je težave s plačilno kartico. Pogledal sem, kaj je kupil. Kupil je zavojček cigaret in paket šestih steklenic pijače za zabavo z okusom ledu. Led je zares tako okusen. Začutil sem prezir. Mislil sem si:” Kmet.” “Kmet je kmet, saj se ne zna bojevati, kakor gre junakom.”, si je nekoč mislil Brdavs, ko mu je Krpan dal roko. >>Peter Karba, komentarji
Bežigrajska galerija 1 že od prvega šolskega dne gosti lutke Igorja Cvetka. Na levi nas s stene pozdravijo Oblak z raztegljivimi rokami, Veter in vetrček s spiralastimi lički, Bolezen z udrtimi lici v mistično vijoličastem plašču nekoliko mrko zre predse, njeno nasprotje pa predstavlja Pobeglo zdravje z razmršenimi rdečimi lasmi in prav tako rdečim nosom. Protagonistom Zgodbe iz mlina pa se pridružujejo še drugi mali junaki lutkovnih predstav. >>Maja Krajnc, komentarji
 29. septembra je v prostorih tobačnega muzeja postopalo nekaj novinarjev. Zgodila se je zadnja tiskovna konferenca v okviru 26. grafičnega bienala, ki si je ob petdeseti obletnici nadel še nadimek SUNEK. V prostoru, ki ga je preveval vonj skisanega vina, se je med stalno zbirko tobačnega muzeja in neugledno razstavo del Todorčeta Atanasovskega drenjala kopica sponzorjev. Predstavnice Autocommerca, RTV-ja in Tobačne tovarne, predstavniki British councila ter Inštituta Charles Nodier so s svojo prezenco skoraj zakrili pogled na vodjo MGLC-ja Lilijano Stepančič in letošnjega kustosa Jureta Mikuža. >>vizualka, komentarji
 Tokratni Arteriji so se pocedile sline po kritični zavesti. Zaradi tega smo združile sile in se kar tri, Ksenija, Maja in Petja odpravile na trodnevni obrok AICE. In Kaj je AICA? Ljubljana je od 18. do 23. septembra gostila 39. kongres združenja umetnostnih kritikov. V Arteriji poročamo, kaj so o likovni kritiki povedali Amelia Jones, Tomaž Brejc, Viktor Misiano in mnogi drugi.
Ob konferenci so v Mestni galeriji odprli tudi razstavo Trend, na kateri so se predstavili nagrajenci za posebne dosežke na področju likovne umetnosti iz let 2001 – 2004. Kaj so pokazali Marjetica Potrč, Marko Peljhan, Apolonija Šušteršič in Tobias Putrih, bo povedala Maja. Da pa ne bi likovne smetane iskali zgolj pri ustvarjalcih, ki so že mednarodno potrjeni, so na obrobju Ljubljane v galeriji P74 pripravili še eno nagrado. Ta nosi prijazni naslov Nagrada skupine OHO. O njej in razstavah na Prušnikovi se bo s Petjo pogovarjala ena od tamkajšnjih kustosinj Sonja Zavrtanik.
>>vizualka, komentarji
Predzadnji četrtek je urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša v veliki sejni sobi hostla Celica na Metelkovi predstavil štiri nove knjige iz zbirke Najst. Z njimi je zbirka dosegla že štirideset knjig, kar je lep uspeh tako za slovenski kulturni prostor kakor za založništvo, saj zbirka ni starejša od osmih let. Urednik je opozoril na nekaj temeljnih poudarkov in pomen zbirke, ki je sicer definirana kot literatura za odraščajoče mladostnike, po domače pubertetnike, vendar sega širše. To je zbirka knjig o sodobnem najstništvu, a knjige niso pisane samo za najstnike. To pomeni, da sicer spregovorijo generaciji najstnikov, vendar je to branje namenjeno tudi ljudem drugih starosti. Artikulirajo namreč zagate odraščanja, ki so vezane na socializacijo, identiteto, kulturo, socialne probleme in življenje najstnikov v sodobnem svetu. >>MaO, komentarji
Geslo, pod katerim je potekal letošnji gledališki festival Ex Ponto, ˝Življenje brez meja˝, nam je skozi umetnost s svojim sporočilnim izhodiščem prineslo lepo število definicij in razlage mej. Meje kot ločnice, kjer je prisotna dejanska razlika ali pa le njeno pretvarjanje, da je črta med enim in drugim poljem resnično prisotna. >>Zala Dobovšek, komentarji
"Tistega večera sem povabila Madeleine, naredila sem ocvrto ribo in vanilijevo kremo za Anno: njen najljubši meni. Prižgala sem svečke in Madeleine je navila glasbo. Anna se je tistega večera veliko presmejala, plavi lasje so se ji lesketali v soju sveč in jaz bi lahko cele ure jokala z obrazom, zakopanim v njen vrat." 
Med letošnjimi naslovi v zbirki Črne celine pri francoski založbi Gallimard se je znašel roman Annina poroka Natache Appanah – kdo ve zakaj, saj je avtorica indijskega porekla doma z otoka Mavricija, živi v Franciji in se njen roman povrhu prav nič ne sklicuje na kakšno domnevno »afriškost«. Če pustimo ob strani to retorično vprašanje, nam ostane lepa knjiga, tretji roman mlade in zelo obetavne pisateljice, ki se je na francoski literarni sceni pojavila pred dvema letoma.
interpretacija: Tina Košir in Rok Kušlan
prevod: Katja Zakrajšek >>petras, komentarji
 V sredo se je uradno začel mednarodni balkanart festival Terminal 005, ki bo v štirih dnevih zaobjel glasbeno, likovno, fotografsko in filmsko produkcijo iz širšega balkanskega prostora. Če je prvi dan minil v znamenju kavarniških koncertov in dj programa, je četrtek poleg koncertov ponudil pester filmski program v Trubarjevem antikvarjatu. >>Ksenija B., komentarji
 Na prvi šolski dan so se več kot zganili v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Ta velika galerija, ki je v našem etru vsepremalokrat omenjana, se že leta spopada s pripravo zanimivih razstav sodobne umetnosti. Tokrat so v precep vzeli sodobno fotografijo in pripravili razstavo Živeti oz. To live. >>vizualka, komentarji
 Letošnji 12. mednarodni festival Ex Ponto, ki nam je od 17. septembra dalje na različnih lokacijah po Ljubljani ponujal širok izbor scenske umetnosti, se počasi bliža koncu. Tokratno festivalsko dogajanje je potekalo pod geslom Življenje brez meja. Skozi svoje predstave je posredovalo orise mejnikov, ki se dotikajo dandanašnjega človeka, ki neuspešno blodi po labirintu širne nespametnosti in nevednosti. >>Zala Dobovšek, komentarji
 Tradicionalni cirkus je predstavljal množično zabavo, ki je bila najbolj privlačna otrokom zaradi dresiranih živali, spretnih akrobatov in pisanih klovnov. V zadnjih letih pa se je iz zapuščine tega cirkusa postopno razvila nova oblika cirkusa. Ta ne poskuša očarati otrok, ampak je usmerjena k velikim otrokom, ki si upajo zapustiti trdna varna tla in se dovolijo odpeljati na kratek gledališki izlet.
>>Tamara Langus, komentarji
 Letošnji Ex – ponto nam je do sedaj ponudil kar nekaj odličnih predstav. To soboto in nedeljo je črnogorski režiser Slobodan Milatović v Slovenskem mladinskem gledališču uprizoril Žabe, slovenskega dramatika Gregorja Strniše. V Ex pontovi knjižici obljubljajo predstavo z močnim erotičnim nabojem, ki močno spominja na balkanske zabave ter ikonografijo Pink TV produkcije znotraj sodobne gledališke estetike. Namesto tega pa smo na odru uzrli gejevskega hudiča, invalidnega harmonikaša, v rdeče–črno oblečeno hudičevko in staro pokvarjeno kolo.
>>nika arhar, komentarji
 V soboto, 24. 9. 2005, je na odru Prešernovega gledališča Kranj premierno zaživela odrska adaptacija Andersenove pravljice, Pastirica in dimnikar. Prikupno ljubezensko zgodbo o dveh porcelanastih figuricah, med katerima se splete čarobna ljubezen, je dramatizirala in režirala mlada gledališka režiserka Špela Stres. Uprizoritev te mladinske predstave je kranjsko gledališče z ustvarjalci posvetilo v počastitev 200. letnice Andersenovega rojstva.
>>Zala Dobovšek, komentarji
 Ex-ponto je zmes in splet različnih kultur, ki nam s svojimi scenskimi upodobitvami vsako leto priskrbi uvid v gledališko poetiko marsikaterega naroda. V petek, 23. septembra, so na festivalu gostili Turško gledališče iz Skopja. Slovenskem občinstvu so se predstavili s predstavo Vihar Williama Shakespeara v režiji Aleksandra Popovskega. Gostujoče gledališče je uprizoritev odigralo na malem odru Slovenskega mladinskega gledališča, kjer so po dogodku poskrbeli tudi za pestro turško obarvano pogostitev.
>>Zala Dobovšek, komentarji
Novi zakon o RTV Slovenija je samo ena izmed številnih lastniško-upravljalskih zgodb, ki se v zadnjih časih kopičijo v slovenskem medijskem prostoru, tako, da to res postaja že simptomatično. Hamletovska vprašanja tipa »biti ali na biti« visijo nad glavami številnih javnih in kulturnih institucij, ne glede na to ali gre za etablirano ali alteranativno kulturo. Seznam je dolg, ni pa brezkončen... >>Bojan Anđelković, komentarji
 Letošnja kiparska razstava na ljubljanskem magistratu je deveta po vrsti. Poleg šestdeset bolj ali manj poznanih umetnikov se predstavlja tudi lanskoletni županjin nagrajenec, Jiři Kočica. K že postavljenim spomenikom in stebrom je posejal svoje seme in naredil neke vrste postmodernistično rekonstrukcijo mitološke simbolike. Simbolično seme, ki ga je posejal lansko leto, je letos očitno obrodilo dobro letino kiparskih umetnin, ki jih do 26. septembra lahko uzrete v sami G točki mesta – ljubljanskem magistratu.
>>Miša G, komentarji
V nedeljo zvečer smo bili v Gledališču Glej priče bralni uprozoritvi dramskega besedila Martine Šiler, Reykjavik. Reykjavik je tretja predstava v okvirju nove programske veje Gleja. To je PreGlej, nov način predstavljanja del mladih slovenskih dramatikov. PreGlej je preizkus, kako se prebrano besedilo prevede v zvok, in prenese gledalcem. V deželah z negovano dramsko prakso je to uveljavljen način dramatizacije, na naših odrih – pač - šele prvi koraki. >>Peter Karba, komentarji
|
| Najbolj brano |
