Večno medikacijo je leta 2003 ustvarila flamska performerka Marijs Boulogne. S predstavo je gostovala na lanskem Mestu žensk. Premiero slovenske adaptacije, v režiji Simone Semenič, smo si lahko ogledali 14. maja v klubu Channel zero, ta mesec pa vabijo ponovitve. Izhodišče predstave je precej svobodna interpretacija krščanskih naukov o sveti trojici, brezmadežnem spočetju in svetniških doživetjih. Izpeljava le teh se ziba na meji med telesno čistostjo in sprijenostjo. Religija obvladuje telo preko strogega odrekanja čutnim ugodjem, vendar kaj ko se užitek porodi iz telesnega trpljenja samega; tako bolečina privleče na plan tisto, česar se je v prvi vrsti hotela znebiti – čut in naslado. >>Iva Kosmos, komentarji
Kaj bi lahko sploh imeli skupnega veščina, ki ravno tako kot alkimija dela iz svinca ali česa bolj umazanega zlato in veščina, ki ji je zlato glavno gorivo, s katerim razvaža civilizacijo ali le-to pretvarja v prah in pepel. Ne pričakujte preveč, sicer bo sledilo razočaranje, morda se bo stvar odela v zaudarjajoči duh stroke in akademizma, vendar bomo navkljub bojazni poizkusili. Če s hitro roko osedlamo Clausewitzovo dediščino potem je že jasno, da gre lahko tudi v primeru marketinga za nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi. Clausewitz je bil strog nasprotnik »viteške« tradicije bojevanja in merjenja moči, ki je v svojem poteku prej spominjala na obredje in igro, kjer sta čast in vnaprej postavljena pravila določila potek spopada. Resna vojna in njeni podaljški zatorej ne smejo biti nič drugega kot surovo sredstvo za uničenje sovražnikovih sil. Gospodarski samuraji z vzhoda so bili prvi aplogeti, ki so po koncu velikih vojn in lastnem porazu, dobesedno prijeli Clausewitza in odprli novo bojno polje. >>Igor Bijuklič, komentarji
Boštjana Hladnika pomnimo kot enega najpomembnejših slovenskih režiserjev, ki je v šestdesetih letih še svežega k nam prinesel novi val. Do Hladnikove smrti sta si z Matjažem Klopčičem delila sloves in sijaj kultnih filmskih umetnikov. Ker je film pregovorno režimska umetnost - vsaj povojni film v nekdanji Jugoslaviji je bil tak - lahko trdimo, da je Hladnik režim vsa ta leta vlekel za nos in mu kazal fige. Simbolno je o tem pričala tudi njegova večno razmršena pričeska. >>Saška, komentarji
"Prišla sta na vrh gorskega prelaza. Blizu so bili travniki, kamor sta kot otroka hodila kosit travo. To je bilo preden se je Sŏngsam preselil južneje od 38. vzporednika, v Chŏnt'ae, in še preden si je Severna Koreja priključila vas, da bi, kot se je glasila uradna razlaga, njenim prebivalcem olajšala življenje.
Sŏngsama je nenadoma prevzel nerazložljiv bes in zadrl se je: »Izdajalec! Koliko nedolžnih ljudi je umrlo zaradi tebe?«
Tŏk-chae se je zdaj prvič obrnil proti njemu in takoj spet pogledal stran." Korejska kratka proza prvič, Žerjavi pisatelja Hwang Sunwŏna, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih. Interpretacija: Katja P. in Botz
Prevod: Ryu Hyeonsook in Aleksander Mermal
Spremna beseda: Kristina Sluga in Aleksander Mermal >>kristinas, komentarji
Goranović, ki je že nastopil v Sloveniji, tako na Vilenici kot na medanskih Dnevih poezije in vina, je bil letošnji gost Trnovskih tercetov v Ljubljani. Poslušali bomo pesmi v originalu, Veliko črk so mi sanje porabile in Noč v mestu – pogled iz sobe, ter slovenske prevode Toneta Škrjanca. >>petrak, komentarji
Zgodba Kača pod počivalnikom zanimiva v svoji paradoksalnosti, s katero poslušalca sili v razmišljanje. Predenj prinaša dogodke in odločitve, ki kljubujejo pričakovanim razpletom in se malodane upirajo razumu in logiki. Na posnetku jo pripoveduje Anton Dremelj, po domače Resnikov, eden zadnjih slovenskih ljudskih pravljičarjev, ki ga je leta 1959 posnel etnolog Milko Matičetov. Posnetek hranijo v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. >>Peter, komentarji
Najnovejša knjiga pesmi Katje Plut, naslovljena Štafeta hvaležnosti, je izšla lani pri mariborski Literi. Pesnica je sodelovala tudi na albumu Cesarjeva nova podoba uveljavljenega slovenskega raperja N'toka in je zmagovalka prvega ljubljanskega pesniškega slema.
Danes bomo poslušali njen nastop na Trnovskih tercetih v Ljubljani, ko je v Kudovi dvorani 5. februarja 2004 prebrala nekaj svojih pesmi; danes jih bomo slišali tri. >>petrak, komentarji
Iz Izole v Ljubljano! Nekateri so gledali filme. Drugi so jih predstavljali. Tretji so preprosto uživali. Maja jih je posnela vse. Jutri v Kinobaru. >>Maja Krajnc, komentarji
V petek, 2. junija ob 15ih prisluhnite prerezu dogajanja na iztekajočem se 12. Exodosu - mednarodnem festivalu sodobnih odrskih umetnosti.
Ariana in Jasmina sta si ogledali: Voyage, Pasjanso, Produkt ter Bog in nemirni duhovi. >>Jasmina, komentarji
Ja, devet let smo čakali na naslednji roman enega redkih slovenskih pisateljev s smislom za humor in zdaj je tu. Pred kratkim je pri Beletrini izšel roman Andreja Moroviča Seks, ljubezen in to. In, kaj naj rečem, užival sem. >>gorazd, komentarji
Sodobna umetnost se predstavlja kot polje v katerem je možno in dovoljeno vse. Kljub temu pa za umetnico in umetnika v Sloveniji obstajajo omejitve vsaj z dveh strani. Prvi problem se vzpostavlja kot skupek mnogih neizgovorjenih, a vendarle obstoječih ideologij in nazorov, ki so povezane s poljem, v katerem umetnost nastaja in se predstavlja. Druga težava se kaže na strani večnega primanjkljaja produkcijskih sredstev za področje sodobne umetnosti.... Več bo povedala Petja v sredinem odprtem terminu ob 20.00 >>vizualka, komentarji
Tri interpretacije Hamleta so sklenile letošnjo sezono v treh institucionalnih gledališčih. Na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana se je na vrvicah pojavil v režiji VITA TAUFERJA, v Mestnem gledališču ljubljanskem ga je v koreografsko sfero vpeljal režiser MATJAŽ ZUPANČIČ, stroj HAMLET, kot spoj izvirnika in Hamletmaschine Heinerja Müllerja, pa je zaropotal v Drami SNG Maribor v režiji SAMA M. STRELCA. >>Zala Dobovšek, komentarji
Medtem ko se je v Izoli odvijal Kinootok, se je vaš poročevalec odpravil na filmski festival v Slavonsko Požego. Prikazanih je bilo 60 del. Med dvajseto in triindvajseto minuli petek zvečer. Da, v slabih treh urah smo najprej stoje poslušali hrvaško himno, zaploskali žiriji in formatu filmov primerno kratkim otvoritvenim govorancami in si ogledali pet ducatov filmov. >>komentarji
Filmski festival Kino Otok je festival kinematografij Afrike, Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope s prijatelji. Festival Kino Otok je zamišljen kot festival v pravem pomenu besede, živo srečanje ustvarjalcev in obiskovalcev ob filmski umetnosti, s sproščenostjo in temperamentom, ki je značilen za ta okolja. Maja Kranjc in Peter Karba se bosta v živo javila iz Izole in poročala kaj in kako ima ponuditi letošnji festival. >>majak, komentarji
S prihodom demokracije v Slovenijo je prišla tudi vsesplošna družbena svoboda z neljubim stranskim učinkom, da se ima prav vsak kar naenkrat pravico spoznati na prav vse. Jasno, tudi področje arhitekture in urejanja bivalnih okolij ni bilo nikakršna izjema. Še več. Doživelo je pravo renesanso. Tako poleg uveljavljenih arhitekturno-oblikovalskih praks dandanes močno prosperirajo alternativne metode takšnih in drugačnih samooklicanih »poznavalcev«. Spekter teh metod se razteza vse od relativno benignih odišavljanj prostorov z eteričnimi olji, do milo rečeno neortodoksnih konzultacij z višjimi silami.
>>NinaK + BlazR, komentarji
V nedeljo, 28. maja 2006, ob 19.50 bomo poslušali v Rimi slovenskega pesnika mlajše generacije Miklavža Komelja. >>petrak, komentarji
V sobotni večerni eter bo stopilo nekaj pesmi Gašperja Maleja kot pokušnja pesniškega prvenca Otok, slutnje, poljub. >>petrak, komentarji
17. maja se je v prostorih Mednarodnega grafičnega centra ali Grada Tivoli otvoril Kabinet Maske. Kabinet je zasnovan kot delovni prostor, kjer se boste lahko do 28.maja zamislili, vsaj tako je obljubljeno, o aktualnih vprašanjih sodobne umetnosti. Zagotovo pa boste lahko prelistali vsaj vse dosedanje publikacije Maske, si pogledali predloge nove celostne podobe revije Maska in nastavili uho razgovorom, ki se bodo še zvrstili. Gre namreč za uvod v Manifestacijo 001, ki bo potekala ob stotem izidu že omenjene revije. Septembra lahko na nekaterih osrednjih ljubljanskih kulturnih točkah pričakujemo program dogodkov, ki bo izšel iz vprašanj zgodovinjenja sodobne umetnosti. >>Ariana Ferfila, komentarji
V petek, 26. maja ob 15h, bosta Ariana in Jasmina preleteli dogajanje na Exodosu - 12. mednarodnem festivalu sodobnih odrskih umetnosti. Ogledali smo si tri plesne predstave: v sredo tujo Body Remix/Goldbergove variacije ter slovensko predstavo Hi-Res, včeraj pa skrivnostno predstavo z zgovornim naslovom »Brez naslova«. >>PetjaG, komentarji
Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo: da se bom pridno učil in delal, spoštoval starše in učitelje, da bom zvest in iskren tovariš, ki drži svojo obljubo; da se bom ravnal po zgledu najboljših pionirjev, da bom spoštoval slavna dejanja partizanov in napredne ljudi sveta, ki žele svobodo in mir; da bom ljubil svojo samoupravno domovino, Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo, njene bratske narode in narodnosti in gradil novo življenje, polno sreče in radosti. >>Bojan Anđelković, komentarji
Galerija Gregor Podnar gosti zanimivega madžarskega umetnika po imenu Attila Csorgo v katerega, skozi kamero obskuro konstruirane svetove, sem se potoplila Maja S. Petja G.K. s kolegi razmišlja o razstavi Eduarda Stepančiča - umetnika, ki je ustvarjal v samoti. Miha C. pa je obiskal galerijo P74, v kateri razstavlja Tina Smrekar, ena izmed letošnjih izbrank javnega poziva k 5. trienalu sodobne slovenske umetnosti - U3. >>Maja Smrekar, komentarji
Založba ZRC leta 2004 Alešu Erjavcu izda, za refleksijo današnjega stanja umetnosti še kako pomembno, teoretsko delo s povsem laičnim naslovom; Ljubezen na zadnji pogled. Sam naslov teoretičnega dela, čeprav deluje paradoksalno in sprva na obravnavano tematiko nenavezujoče, se na koncu docela razjasni. Erjavec namreč tenkočutno teoretizira nekatera poglavja avantgarde, oriše razvoj in trenutno stanje, vse bolj globalizirane, estetike in problematizira idejo o koncu umetnosti. Po pozornem branju se tako lahko razjasni, da tista Ljubezen označuje čustveno, intelektualno in eksistencialno relacijo, ki jo je družba modernosti gojila do Umetnosti. Zadnji pogled je torej tisti, ki zaključuje neko epohalno lastnost umetnosti modernega časa in ki razkriva nov čas in neko novo stanje. >>Ariana Ferfila, komentarji
Vse se prične z vstopom v njegovo sliko – sliko slepega človeka. Prikrajšanost za vid ojača vse druge čute. In dotlej povsem mirno življenje bogatih meščanov z vstopom v sliko spontano in lahkotno zapluje v bolj razburkane tokove swingerstva. V filmu Slikati ali ljubiti se se Arnaud in Jean-Marie Larrieu - kot že tolikokrat doslej – ukvarjata z odnosi, le da tokrat malo bolj površno. >>Maja Krajnc, komentarji
Na deskah Loškega odra, v Škofji Loki, se je prejšnji petek zgodila krstna uprizoritev drame Reykjavik, avtorice Martine Šiler. Režijsko taktirko je vodil Miha F. Kalan, kateri je moral spojiti kontrastne elemente poklicnega in amaterskega, klasičnega in multimedijskega. Igro postavljajo štirje igralci, v razmerju, ki spominja na alternacijo eksistencialistične situacije tipa »Za zaprtimi vrati«, torej v odtenkih enake tesnobnosti, brezizhodnosti, ki navkljub odprtim zapahom zadržuje korak v neskončnem postavanju in teptanju enega in istega. >>Igor Bijuklič, komentarji
V nedeljo bomo poslušali nastop Jane Putrle Srdić na drugem literarnem festivalu Con Sabor Latino, ki je potekal od 23. do 28. maja 2005 v Ljubljani, na Ptuju in v Mariboru. Pesnica je svoje pesmi prebrala v klubu Daktari. Jana ... >>petrak, komentarji
V današnji oddaji Divja jaga se selimo v Kranjsko goro in njeno okolico. Poleg dramatičnih zimskih bojev na Vitranski strmini so se ti kraji v kolektivno zavest Slovencev zasidrali predvsem po zaslugi radoživega Kekca, hudobnega Bedanca, ljudomrzne tete Pehte in krhkega Kosobrina – junakov, ki jih je v svojih povestih ovekovečil kranjskogorski mladinski pisatelj Josip Vandot. Manj znano je, da si teh zanimivih likov Vandot ni izmislil sam, temveč je uporabil junake, ki so že dolgo živeli v kranjskogorskih ljudskih pripovedkah. Spoznal jih je pri najpomembnejšem ljudskem pripovedovalcu iz Kranjske gore, Petru Jaklju – Smerinjekovu (1886-1979), ki smo ga v začetku današnje oddaje Divja jaga slišali v eni izmed neštetih epizod ljudske »epopeje« o Pehti v Črni wopi. >>Peter, komentarji
Slišali bomo posnetek Barbarinega nastopa na zaključni slovesnosti festivala Pranger na gradu Podsreda 9. julija 2005. >>petrak, komentarji
Živka Marušiča in njegovo ustvarjanje lahko spremljamo že vse od sedemdesetih let dalje. Leta 1967 je začel s študijem slikarstva na Accademii di Belle Arti v Benetkah, nadaljeval pa na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod vodstvom profesorjev Janeza Bernika in Zorana Didka. Za svoje ustvarjanje je leta 1988 prejel tudi Jakopičevo nagrado. >>saša bučan, komentarji
V mesecu mladosti se bomo posvetili vprašanju prisilne prostitucije.
Veliko je mladih deklet, ki bodo svoje telo prisiljene prodajati nogometnim navdušencem v Nemčiji. Iz večinoma vzhodnih držav se bodo vozili "konvoji" z ženskami. Po nekaterih napovedih naj bi jih bilo prek 40 tisoč. >>JasminaJ, komentarji
V 11. Artefaktu se pogovarjamo o 12. Mednarodnem festivalu računalniških umetnosti. V studiju gostimo Dunjo Kukovec, kustosinjo razstave/projekta Prižgi, priklopi, izpadi ter robota Žicarja za socialno ugrožene, ki ga je ustvaril umetnik Sašo Sedlaček.
V nadaljevanju lahko preberete Dunjino besedilo Prižgi, priklopi, izpadi >>Bojan Anđelković, komentarji
|
| Najbolj brano |