Art_Area tokrat posveča svoj čas in prostor dvema nedavnima dogodkoma: izvrstnemu aktivističnemu projektu umetnostno teoretične skupine Tretaroka, z naslovom »Orožje.com - Trash for Trash« in tiskovni konferenci ob izidu knjige »Eseji I«, lani umrlega Igorja Zabela, ki jo je v Moderni galeriji pripravila založba *cf. >>Maja Smrekar, komentarji
Najprej stopimo na nemško grudo. V Berlinu so prejšnji teden v Art Centru na Friedrichstrasse 134 odprli razstavo slovenskega slikarja Gašperja Jemca z naslovom "Mentale Bildschirme" (Mentalni zasloni). Mladi Jemec se na samostojni razstavi v Berlinu predstavlja s slikarskimi in kiparskimi deli, nastalimi v zadnjih šestih letih. Če boste slučajno pohajkovali po medvedjem mestu, si razstavo lahko ogledate še do 1. decembra. >>JasminaJ, komentarji
V Ljubljanski Galeriji ŠKUC se te dni mudi Das Anatomische Theater ali krajše DAT, slikarja in multimedijskega ustvarjalca Milorada Krstića. Kaj je pravzaprav DAT? Janos Kurdy-Feher izjavi, da je to vizualna anatomija 20. stoletja, popotovanje skozi čas in prostor na krilih Erosa in Tanatosa. DAT je kazajoči prst vperjen v zgodovino in način njene interpretacije. Avtor je reflektiral prejšnje stoletje na secirni mizi, njegovi pacienti so ljudje, dogodki, ideje in fenomeni, ki so se usidrali v naš zgodovinski spomin. >>Igor Bijuklič, komentarji
»…kaj bi doma osamljen čepel, muzika že igra, naš svet je kabaret kajne, pridi v kabaret.« So nas povabili v novem prevodu Alje Predan in libreta Milana Dekleve kar v dva kabareta naenkrat, v celjskega in v Mestno gledališče ljubljansko. Če ste vsaj malo spremljali ves medijski pomp, pa saj niti ni bilo potrebno, ker so nas s tem prav bombardirali, se je vse vrtelo okrog pravice primata prvega slovenskega Kabareta. >>Nika Leskovšek, komentarji
Prejšnji teden se je v najvišji etaži lutkovnega gledališča odvil nič kaj navaden dogodek pod naslovom Zadnja egoistična predstava. V njej se je dokončno prekalil štiriletni eksperimentalni gledališki projekt No History-Know history, izveden pod gonilno taktirko Mareta Bulca. Gre za večplastni proces, ki se je ukvarjal predvsem z medsebojnimi odnosi znotraj eksperimentalnega gledališča, postavljenega zunaj klasične dramske strukture. >>Alja, komentarji
V Ameriki so jo na Golico ubrali slovenski filmarji. Prejšnji četrtek je bila namreč v Euclid Public Library v Euclidu ameriška premiera slovenskega dokumentarnega filma Harmonikarji, avtorjev Dušana Moravca in Leona Mateka. Euclid je predmestje Clevelanda , v katerem živi največ Slovencev in Slovenk izven Evrope. Film je portret šestih slovenskih glasbenikov, ki so si za svoje izrazno sredstvo izbrali najbolj tipično slovensko glasbilo – harmoniko. Med drugim je bil film že predvajan v Severni Koreji in na Kitajskem. >>JasminaJ, komentarji
Razstava, ki za središčni motiv jemlje podobo ženske, ponuja širok spekter interpretacij ženskega principa v likovni umetnosti. Slikarji in slikarke, ki prihajajo iz različnih družbenih in kulturnih ozadij, preko svojih umetnin razvijajo svoje videnje ženske in simbolov, ki so z njo povezani. Razstava bo na ogled v kamniški galeriji Peroz, ki se nahaja v nekdanji tovarni Stol, vse tja do 30. novembra. >>Miša G, komentarji
Pozdravljeni in dobrodošli v še en termin pregleda dogajanja na letošnjem Liff-u, ljubljanskem filmskem festivalu, ki se počasi približuje svojemu koncu. Zatorej naj velja današnji sprehod po filmskem platnu tudi kot povabilo, da si do petka 24. novembra, zadnjega dne festivala, ogledate še kak film saj večina teh filmov ne bo na rednih sporedih kinematografov. >>Nebojša I, komentarji
»Tak občutek je preplavil Katjenko, ko je brala o Petru I.; zdelo se ji je, da je v njegovi osebnosti, v tekstih o njem skrit rebus in ko ga bo razrešila, bo vedela vse, kar je potrebno vedeti. Nobena njegova pra-pravnukinja ni mogla biti, med njima ni bilo niti duhovnih podobnosti ali povezav. Kdo ve, če bi Katarine odraščanje ne zalovilo v tako sanjavem času, v takem podvodnem carstvu, kjer se je vse videlo zgolj skozi nekakšno popačeno meglico, bi mogoče sedaj hodila z mavzerjem po nakupovalnih centrih?«
Ruska sodobna kratka proza četrtič, kratka zgodba Peter I. pisateljice Irine Poljanske, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Ana P. in Maco
Prevod: Andreja Kalc
Spremna beseda: Andreja Kalc >>kristinas, komentarji
Poslušali bomo tri pesmi Uroša Zupana, Vračanje domov, Umetnostna zgodovina za začetnike in Žalost vedno bo. Prebral jih je 26. septembra v klubu Gromka na večeru revije Literatura, naslovljenem Rezanje vode - in Literatura teče dalje. Branje je vključevalo opusni prerez, tudi še neobjavljene pesmi.
Prijateljevanje pesmi, ki nagovarjajo notranje, zasebno življenje jaza, in tistih, ki »koketirajo« z masko, javnim jazom človeka, se zgodi že v zbirki Nafta, potem v Lokomotivah in nadaljuje na poseben način v Jesenskem listju (LUD Literatura, 2006), kjer vonj napiše, krajinarstvo in atmosfero naslika, spomin posedanji. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo mladega pesnika Karla Hmeljaka iz Kopra. Svoje pesmi je prebral na literarnem večeru LUD-a Literatura, naslovljenem "Rezanje vode - in Literatura teče dalje" (po Hmeljakovem verzu) 26. septembra 2006. Njegove pesmi so objavljene v 169. in 170. ter 178. številki Literature.
Karlo Hmeljak je sodeloval na nekaj branjih KSOK-a v Kopru in Mladih rim, ki jih organizira KUD Kentaver v Ljubljani. Živi razpet med Ljubljano, Koprom in morjem. >>petrak, komentarji
Esad Babačić je človek mnogih obrazov. Nekateri ga poznajo kot košarkarja in športnega novinarja. Spet drugi ga bolje poznajo kot starega punkerja zasedbe Via Ofenziva pa tudi kot pekarniškega delavca. V tokratnem »Kosilu nekega molja« pa bomo Esada kot pesnika vprašali, ali se smemo udobno zlekniti v njegovo najnovejšo pesniško zbirko »Divan«, ki je izšla v zbirki Beletrina pri Študentski založbi. >>Julija_sa, komentarji
Festivalski termin liffe je tokrat namenjen sekciji ekstravaganca. Skupaj s Simonom Popkom, enem izmed selektorjev omenjene sekcije, se bomo pogovarjali o tem, kakšna so (bila) merila za uvrstitev filmov med ekstravagantne. Mora biti film nerazumljiv, drugačen, eksotičen ali preprosto le neumestljiv v druge sekcije? Nekaj besed bo namenjenih tudi ekstravagantnim filmom preteklih liffov, seveda v navezavi s filmi, ki so se v skupini znašli letos. Za konec se bomo vprašali kakšno tržno (tako ekonomsko, kot interesno) nišo zapolnjujejo tovrstni filmi in kakšna je njihova prihodnost. >>pavelk, komentarji
Tokratno beograjsko pismo pišem v toplem naslanjaču svojega ljubljanskega domovanja ter ga namenjam osebnemu doživetju duha mesta in njegovih kulturnih posebnosti, z poudarkom na scenskih umetnostih. Beograd je velemesto ki živi noč in dan, kar mu daje poseben čar. Z lahkoto ga primerjam s svetovljanskim New Yorkom, kjer sem bil pred leti na raziskovalnem delu, le da je seveda Beograd balkanski. Ta balkanskost, v najlepšem pomenu besede, je vidna tudi v umetniških stvaritvah. Tu mislim na neko prvinsko strast do bivanja in do ustvarjanja, ki ima za posledico ogromno število kulturnih dogajanj. Beograd, to balkansko bure baruta je kulturno središče Balkana in kadar se na teh prostorih ne vojskuje, se tu dogajajo veliki umetniški dogodki. >>Nebojša I, komentarji
16. Artefakt prinaša zadnji del filmske trilogije za slepe: AMERIKA - THE LAND OF OPPORTUNITY
Odpri svoja ušesa ob 20h! >>Bojan Anđelković, komentarji
Skorajda okrog sveta se vrte naše umetnice in umetniki. V petek in soboto je Špela Sterle, slovenska umetnica, ki živi v New Yorku, nastopila na Brooklynu. S svojo skupino »Špela Sterle Dance« je s predstavo »Compound« nastopila v gledališču »PowerHouse Arena«. Predstava združuje ples, besede in glasbo ter prikazuje boj z nasprotujočimi si pričakovanji družbe glede žensk. >>JasminaJ, komentarji
Razstava Majde Gregorič je doživela otvoritev 27. 10. v kletnih prostorih Kulturnega doma v Kamniku, kjer domuje na novo odprta galerija Kurilnica. Na otvoritvi so poleg zanimivih inštalacij in glasbene podlage Zvočnih kopeli avtorja Boštjana Leskovška, gledalci lahko med drugim videli dva kratka umetniška videa. >>Miša G, komentarji
Pozdravljeni v tretjem festivalskem terminu Ljubljanskega filmskega festivala. V naslednjih dvajsetih minutah se bomo osredotočili na filme s socialno-politično ostrino, razmerje med dokumentarcem in igranim filmom ter vprašljivo moč reprezentacij. Z vami smo: Taja in Pina, ki okupirata mikrofon, in tehnik Božo. >>pina in taja, komentarji
»Kje smo se sploh nahajali? V kakšnem luninem kraterju? Odvrženi v globočinah pekla? Ta zemlja, obkrožena z rumenkastimi plameni, kjer je besnel peklenski ples smrti, gotovo ni bila zemeljska pokrajina«.
Ernst Junger: Vojna, mati naša.
»Je to videoigra ali pravo bombardiranje?«
Bilwet: Medijski arhiv
>>Igor Bijuklič, komentarji
Še vedno imate čas, da pohitite na dve prireditvi. V Filmskem klubu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na Beethovnovi 5 se ob 20. uri obeta projekcija filma, predavanje in pogovor s filmskim režiserjem in teoretikom Jovanom Jovanovićem. Beseda bo tekla o poetiki in filozofiji ameriškega B filma, žanra, ki je usodno določil »novi Hollywood« in celo generacijo kultnih subverzivnih filmskih režiserjev od Coppole in Scorseseja naprej. Pogovor torej o žanru, ki ga se ga čas ne dotakne in ne razsuje…Vstop prost. >>JasminaJ, komentarji
Christine Lavant je ena izmed najpomembnejših avtoric avstrijske povojne literature. Večina jo pozna kot pesnico, a je bila še posebej na začetku svojega ustvarjanja tudi pisateljica. Pred kratkim je pri Celovški Mohorjevi družbi izšla knjiga z dvema prvič v slovenščino prevedenima kratkima zgodbama, Otrok in Podtaknjenček >>Katarina V, komentarji
Poslušali bomo tri pesmi Uroša Zupana: Vrt, bach; Molitev in Uresničile so se sanje. Prebral jih je 26. septembra v klubu Gromka na večeru revije Literatura, naslovljenem Rezanje vode - in Literatura teče dalje. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo mladega pesnika Karla Hmeljaka iz Kopra. Nekaj svojih pesmi je prebral na literarnem večeru LUD-a Literatura, naslovljenem Rezanje vode - in Literatura teče dalje, 26. septembra 2006. Njegove pesmi so objavljene v 169. in 170. ter 178. številki Literature.
Prisluhnimo še neobjavljenim Čudnim bližinam!
(Karlo je prvi z desne.) >>petrak, komentarji
V MGLC-ju, desetletja poznanem in priznanem Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani; zlasti po začetkih Ljubljanske grafične šole v petdesetih letih prejšnjega stoletja, so na ogled lesorezi in linorezi slovenskih umetnikov – grafikov 20. stoletja. Leta 2002 je center začel s prezentacijo litografij slovenskih modernih likovnih umetnikov; pričujoča razstava pa je nadaljevanje cikla predstavitve slovenske grafične produkcije 20. stoletja, pod taktirko kustosinje razstave Brede Škrjanec. >>helena c, komentarji
Tako kot prejšnja leta, se nam tudi tokrat v dveh tednih predstavlja čez sto filmov neodvisne in tako imenovane art-produkcije z vsega sveta. Program se razteza od razvpitih imen zahodne kinematografije, kot so Benigni, van Sant, Kaurismäki, von Trier in Ken Loach, zmagovalec letošnjega Cannesa, vse do velikih vzhodnih režiserskih imen. Videli bomo filme slovenski festivalski publiki že znanih avtorjev, kot so Tajvanec Hsiao-hsien Hou, Japonec Takashi Miike, verjetno najpomembnejši turški režiser Nuri Bilge Ceylan, Iranca Jafar Panahi in Ali Reza Amini ter številni drugi.
>>iva in pina, komentarji
Glavnega junaka nekega romana pogosto označujemo z besedo akter. To težje naredimo na primeru romana Nino iz sanj. Čas odraščanja, ki ga avtor opisuje, je čas hrupnega dogajanja punka, novega vala in mladinskega uporništva. Glavni junak prvenca Marka Pristova je pa v prvi vrsti ne-akter, opazovalec in pasiven postajač na obrobju dogajanj. Biti nikjer in delati nič, želeti nekaj, pa ne vedeti kaj – umeščenost oziroma neumeščenost v družbo, okolje in čase je tematska osnova obravnavanega dela. >>Iva Kosmos, komentarji
V dobršnem delu tokratne Art Area - e se je Miha posvetil, v jesenskem času katapultiranem mediju fotografije, ki iz leta v leto pridobiva vse večjo zastopanost v polju sodobne umetnosti. Ker je mesec november čas velikih bienalnih razstavnih dogodkov širom Evrope, je bilo nujno oditi v samo središče fotografskega dogajanja in se prepričati o množičnosti in relevantnosti tovrstnih prireditev. Pobliže si je Miha torej ogledal Mesec fotografije v svoji drugi, razširjeni ediciji. Jaz pa sem se za spremembo posvetila manj novodobnemu mediju. Potopila sem se v zgodovinski svet visoke družbe in raziskala različna obdobja njenih mnogoterih kičastih posnemovalcev – spoznavala sem svet vezenin in gobelinov. >>Maja Smrekar, komentarji
V dobršnem delu tokratne Art_Area - e se je Miha posvetil, v jesenskem času katapultiranem mediju fotografije, ki iz leta v leto pridobiva vse večjo zastopanost v polju sodobne umetnosti. Ker je mesec november čas velikih bienalnih razstavnih dogodkov širom Evrope, je bilo nujno oditi v samo središče fotografskega dogajanja in se prepričati o množičnosti in relevantnosti tovrstnih prireditev. Pobliže si je Miha torej ogledal Mesec fotografije v svoji drugi, razširjeni ediciji. Jaz pa sem se za spremembo posvetila manj novodobnemu mediju. Potopila sem se v zgodovinski svet visoke družbe in raziskala različna obdobja njenih mnogoterih kičastih posnemovalcev – spoznavala sem svet vezenin in gobelinov. >>Maja Smrekar, komentarji
Najprej k arhitekturi. Letošnji dobitnik nagrade Maksa Fabianija je Andrej Pogačnik, priznanje pa sta prejela Boris Podrecca in Marko Lavrenčič. Andrej Pogačnik jo je dobil za raziskovalno delo 'Optimalni scenariji razvoja slovenskih funkcijskih in statističnih regij', Boris Podrecca in Marko Lavrenčič pa za oblikovanje mestnega trga v Idriji. >>JasminaJ, komentarji
ROMI. Od tistih, s katerimi so se znašli v istem času in prostoru, so bili zmerom označeni za Druge. Ljudje, ki so Rome označili za Druge, so to njihovo Drugost potrebovali zato, da so z njo potrjevali svojo lastno identiteto. Romom, temu velikemu Drugemu, so pripisali vse možne negativne lastnosti. To se Romom dogaja še danes. Skozi vse zgodovinske čase zato odmevajo besede: »Ljudje mi gledajo pod prste, ker sem Ciganka.« >>Julija_sa, komentarji
|
| Najbolj brano |