|
 Cankarjev dom je ta vikend gostil slovitega Jana Lauwersa in skupino Needcompany , ki jo je ustanovil daljnega leta 1986 v Bruslju. Tekom dvajsetletja ustvarjalnega gledališkega zanosa je Lauwers izoblikoval specifično individualno in v mnogočem pionirsko gledališko govorico, ki jo mnogi postavljajo za reprezentativno v mozaiku postdramske paradigme. Dejansko gre za uprizoritveni sistem, ki se v vseh svojih karakteristikah odmika od dramskega ustroja in ki vsak gledališki element podvrže novi ekperimentalni strategiji.
>>Ariana Ferfila, komentarji
 Na prvem Festivalu dokumentarnega rock filma - DORFu, ki je čez vikend potekal v Vinkovcih, je prvo nagrado prejel slovenski film "Dolgcajt". V studiu se bomo pogovarjali z enim od avtorjev - Igorjem Bašinom - o minulem festivalu ter o nagradi.
>>Jasmina, komentarji
 V KUD France Prešeren imate možnost zgrabiti zvok in sliko hkrati. Mogoče si je ogledati razstavo izbranih ovitkov plošč in zgoščenk iz zgodovine pop in rock glasbe, ki sta jo v sodelovanju z Društvom za raziskovanje popularne kulture Hrvaške pripravila predsednik društva Branko Kostelnik in Vanja Babič. Razstava z naslovom "Sound and Vision" je v nekoliko okrnjeni različici kot je bila predstavljena na Hrvaškem na ogled do 19. marca.
>>JasminaJ, komentarji
 V Navadnih ljubimcih ( Les amants réguliers ), posnetih leta 2005, Philippe Garrel s črno-belo tehniko, minimalizmom, dolgimi posnetki ter nizanjem razvlečenega trajanja in eliptičnih pospešitev podoživlja svoj maj leta 1968 - kontrakulturno izkušnjo in udeležbo na pariških študentskih demonstracijah. Scene, posnete zelo pozorno in umirjeno, se vzdržijo manipulacije z občinstvom. >>Maja Krajnc, komentarji
 »Daleč na koncu ulice, pred zadnjo hišo, tam kjer se začenja puščava, sedi na pručki pred praznimi dvoriščnimi vrati stara ženska v črnini. Njenega obraza ne zakriva tančica, je črn in zguban, podoben staremu ožganemu usnju. Gleda me prihajati, ne da bi povesila oči, njen pogled je oster kot kamen. Izgleda tako stara in trda kot Jeanov amonit. Prava pripadnica Hilalov, ljudstva luninega polmeseca.« Sodobna francoska proza prvič, odlomek iz romana Zlata ribica pisatelja Jeana-Marie Gustava Le Clézia, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Ana P. in Matjaž
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak >>kristinas, komentarji
Prisluhnimo delčku nastopa finskega pesnika Jounija Inkale, ki je 7. februarja 2007 v KUD-u France Prešeren tercetsko občinstvo s svojimi pesmimi navdušil. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo del nastopa slovaško-slovenske pesnice Stanislave Chrobákove Repar, ki je bila gostja Trnovskih tercetov 2007. Svoje pesmi v slovaščini, lastne prevode v slovenščino in tudi pesmi, ki so nastale v slovenskem jeziku, objavljene pa so v reviji Apokalipsa, je prebrala 7. februarja v Kudovi dvorani v Trnovem. Prisluhnimo! >>petrak, komentarji
 Jaka Železnikar se s svojimi aktualnimi pesniškimi deli ne uvršča v klasično definicijsko območje literature. Kot spletni umetnik tradicionalno sestavljanje besednega kolaža razširi na področje programiranja in svojo poezijo usidra na mejo med literaturo in vizualno umetnostjo. Čeprav Železnikarjeva digitalna literatura živi v hiperrealnem prostoru in virtualni brezčasnosti, je nekaj zamrznjenih momentov v obliki računalniških printov na ogled tudi v Bežigrajski galeriji.
>>Pina, komentarji
 BIgor se javlja iz Vinkovec z DORFa - Festivala dokumentarnega rock filma.
Naslednjic (in zadnjic) se bo javil tudi v nedeljo, ob isti uri - 13.15. >>BIGor, komentarji
 Ariana in Jasmina pregledujeta program Rdečih zor.
V torek se je pričel že osmi festival Rdeče zore. Ogledali smo si mednarodno skupinsko razstavo : " SEKS, DELO IN DRUŽBA" ter razstavo likovnih del Joanne Zajac. Včeraj pa smo se udeležili predavanja Carle Corso, ki v italijanskem Pordenonu vodi Komite za civilne pravic prostitutk. Kasneje pa še okrogle mize O prostituciji, na kateri so sodelovali: dr.Majda Hrženjak, Katjuša Kodele Kos, Marlenna in dr. Zoran Kanduč. Za konec pa smo si še ogledali skupek dokumentarnih filmov o trgovanju z ljudmi, ki žrtve med drugim sili v prostitucijo. >>JasminaJ, komentarji
 - slovenski lacanovci pregledovali stanje newyorških psih
- na ZagrebDoxu nagrajen slovenski film "Babice revolucije" - Eva Laura Petrič na Dunaju razstavlja golo meso - UMRL JE JEAN, NAJ ŽIVI BAUDRILLARD!!!! >>JasminaJ, komentarji
 Včasih so se gradile tovarne v vsaki vasi, danes pa se gradi velike luksuzne relaksacijske centre v samem srcu mesta. Mestna zagrebška oblast in privatni investitor sta se za hrbtom meščanov - brez temu ustrezne procedure in v nasprotju z obstoječimi predpisi - dogovorila, za rušenje stavb na Cvetnem trgu. Gre za podrtje stavb kot sta rojstna hiša pesnika moderne Vidmarja ter znanega kina "Balkan", danes "Evropa". Na njunem mestu pa bo postavljen luksuzni tako imenovani leisure center, ki bo dostopen peščici najbolj situiranih meščanov. Vsekakor gre za nedopusten poseg v kulturno identiteto mesta. Posledice bodo tudi v prometu, ki se bo po domnevah zelo zgostil. Gre seveda za osebne avtomobile, ki bodo nadomestili javni prevoz. Tako bodo posledice tudi ekonomske narave.
>>lucija, komentarji
Jasmina predstavlja začetek Rdečih zor ter v studiu gosti kustosinje razstave Seks, delo in družba. >>JasminaJ, komentarji
 - v Galeriji Kapelica zlitje telesa in stroja
- v Benetkah Šalamunovi "Oblačni stroji" - znani nominiranci za "čašo nesmrtnosti" - znani pa tudi nominiranci za nagrado Slavka Gruma >>JasminaJ, komentarji
 Uro in dvajset minut trajajoča monodrama Poročena s seboj v produkciji Imaginarni drži z natančno in prepričljivo interpretacijo gledalca pri koncentraciji. Igralec Primož Ekart, ki se je pri monodrami podpisal pod režijo in scenografijo, je odigral in upodobil okrog dvajset ali celo več likov. Dramski tekst, ki ga je napisal pisatelj in scenarist Doug Wright, je dramatizirana življenjska zgodba o travestitu Charlotte von Mahlsdorf, prevod je delo Lije Pogačnik.
>>petrak, komentarji
Prisluhnimo delčku nastopa finskega pesnika Jounija Inkale, ki je 7. februarja 2007 v KUD-u France Prešeren tercetsko občinstvo s svojimi pesmimi navdušil.
Leta 1966 v Kemi na Finskem rojeni Jouni Inkala je pesnik, prevajalec. Uredil je več antologij, piše tudi radijske igre, eseje in časopisne kolumne. Slovenskemu prostoru se je že predstavil: sodeloval je na prevajalski delavnici Zlati čoln, v Medani je bil gost leta 2002, svoje pesmi pa je bral tudi v Mariboru. Za svoje delo je prejel več nagrad in pisateljskih štipendij.
Ponovitev oddaje v nedeljo, 11. 3. 07, ob 24. uri. >>petrak, komentarji
 Poslušali bomo finskega pesnika Jounija Inkalo. Svoje pesmi v finščini je prebral v KUD-u France Prešeren 7. februarja 2007, ko je bil gost ljubljanskega pesniškega festivala Trnovski terceti. Slovenske prevode iz angleščine je s pomočjo avtorja pripravil pesnik in prevajalec Iztok Osojnik. >>petrak, komentarji
 Pesniška naravnanost portugalskega simbolista Fernanda Pessoe pušča svoje sledove tudi v njegovem edinem dokončanem dramskem delu – "Mornarju". Izhodiščno ohranjanje poetičnega naboja je še dodatno potencirano z Lorencijevim režijskim pristopom. Gledalca zapelje v izrazito notranje doživljanje Pessojevega ustvarjalnega univerzuma podobnemu razbiranju v verze ujetih pomenov. Hermetizem? Morda, a omogoča redko gledališko izkušnjo na slovenskih odrih, ki se ji kaže zgolj prepustiti.
>>Nika Leskovšek, komentarji
Od 24. do 27. februarja je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma nastopilo šestdeset turških plesalcev in uprizorilo spektakel svetovnih razsežnosti z imenom "Fire of Anatolia". Projekt, ki v originalu sicer šteje 120 plesalcev, je tokrat predstavljala zgolj polovična zasedba. A kljub temu ustvarila evforično vzdušje tako na odru kot med občinstvom. >>Miša G, komentarji
V tokratni oddaji nadaljujem z razpravo o tretjem in četrtem delu študije Paula Crowtherja z naslovom »After Heidegger: The Place of Sculpture«, ki raziskuje problematiko prostora in umetnosti skozi primere, osnovane na interpretaciji, analizi in nestrinjanju s Heideggrovimi tezami, omenjenimi v prvem in drugem delu študije, ki sem ju analizirala v prejšnji oddaji. >>Maja Smrekar, komentarji
- v CD "Odprta pripovedovalska tribuna" za vse željne pripovedovanja - prav tam tudi koncert APS France Marolt z naslovom "Zdaj sva pa oženjena" - v Sežani dobrodelni koncert za Lipicance, oslovsko nategnjene od golfistične vlade >>JasminaJ, komentarji
 Romi v Sloveniji in tudi drugje v Evropi nenehno visijo na tanki nitki med asimilacijo in marginalizacijo. Zaradi svoje manjšinske pozicije so se nenehno primorani soočati z večino, ki si prisvaja pravico definirati njihov položaj. Ta večina Rome ločuje na avtohtone in neavtohtone, na nomade in naseljene, na kriminalce in »pridne« Rome ali pa uporablja še kake druge arbitrarne kategorije. Na podlagi teh kategorij opravičuje sistematično kršenje človekovih pravic ter utrjuje prepričanje, da je za Rome v naši družbi dobro poskrbljeno in da so v bistvu priviligirana družbena skupina, ki živi na račun davkoplačevalcev. Prav zaradi tega je zanimivo opazovati »boom romskih tem«, ki se v zadnjem času pojavljajo tako v medijski kot v literarni produkciji.
>>Julija_sa, komentarji
V desetih zapovedih se tretja glasi: »Spoštuj gospodov dan« ali drugače rečeno spoštuj praznik. Danes, v ušesih večine, tuje odmeva ta zapoved, pa čeprav gre za pogansko reč. Kaj nam po koncu velikih ideologiji ostane prazničnega? Morda je največji čar naše panideologije, ki trdi, da ni več velikih ideologij, ravno to, da je zdaj lahko sleherni dan prazničen, če le hočemo. Od praznika in njegove prazničnosti je ostala predvsem praznina, ki jo napolni vitalni in kreativni um. >>Igor Bijuklič, komentarji
 Najnovejši film nemškega režiserja Wernerja Herzoga je subtilna znanstveno-fantastična pravljica, ki je nastala kot posledica razmišljanja o novih fizikalnih dognanjih ob praznovanju stoletnice Einsteinovih odkritij. Po čudovitem dokumentarcu Človek-grizli je režiser vstopil v metafizično - eksperimentalne vode kvazi-dokumentarca in razvil svojevrsten liričen prikaz življenja in uničenja na našem planetu.
>>Miša G, komentarji
 Po dveh dneh gibajočih teles in polnih dvoran, ki dokazujejo, da občinstvo ostaja zvesto domačim ustvarjalcem, se je program letošnje Gibanice nadaljeval s polno paro. Začetek tretjega dneva festivala je obeležila predstava Leje Jurišić, sicer ene od plesalk mlajše generacije, ki pa ima za sabo dobršen nabor plesnih stvaritev, predvsem v sodelovanju z drugimi koreografi. Tokrat se predstavlja z R'Z'R, solistično predstavo, v znamenju katerih tudi je tokratna Gibanica. Z njimi se predstavljajo predvsem manj znani ustvarjalci, ki na tak način lažje prezentirajo tudi svoje koreografske talente.
>>Alja, komentarji
 - BridA in Modux sta se zrcalila v Bruslju
- Neven Korda vizualno tunelari v Celju - v Zagrebu se vrtijo koluti dokumentarnih filmov - na Metelkovi se dela .... v kreativnih delavnicah. RES, PREČUDOVIT JE SVET! >>JasminaJ, komentarji
 Zopet smo pobrskali po literarni zakladnici oddaje Tu pa tam. Tokrat vam v ponovno poslušanje ponujamo odlomek z naslovom Parabola o joških in komolcih, da o bananinem frapeju niti ne govorimo, ki je del še neizdanega romana Urgentni tango, njegov avtor pa je pesnik, pisatelj in sodelavec RKHV Radia Študent Bojan Anđelković. V nedeljo 25. 02. 2007 ob 20.00. >>kristinas, komentarji
Poslušali bomo pesnika Zorana Pevca iz Celja. Pesmi je prebral na predstavitvi revije Poetikon v klubu Gromka na Metelkovi 30. januarja 2007. Objavljene so v Apokalipsini knjigi Moški v sobi iz leta 2004 in v Pevčevi najnovejši pesniški zbirki iz leta 2006, naslovljeni V neki točki. Zbirka je izšla v Velenju pri Književnem društvu Hiša poezije, kot tretja edicija zbirke Poetikonove lire. >>petrak, komentarji
V današnji oddaji Divja jaga se vračamo k tanki meji, ki včasih ločuje govorjeno besedo od pete. Z nekaj več teoretskih izhodišč bomo v naslednjih dveh oddajah združili dva žanra ljudske umetnosti, ki jima posvečamo te minute v nedeljskih popoldnevih: ljudsko petje in pripovedništvo. >>Peter, komentarji
Poslušali bomo Ivana Dobnika, ki je na predstavitvi revije Poetikon v klubu Gromka na Metelkovi 30. januarja 2007 prebral kratko pesnitev, naslovljeno Bela. >>petrak, komentarji
|
| Najbolj brano |
