Koryu Nishikawa, ki neumorno po svetu gostuje že 15 let, se je te dni ustavil tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana in s predstavo Japonske lutke slovenskemu občinstvu na zelo priljuden način približal tradicionalno japonsko lutkovno kulturo. Nishikawa je razvil vrsto gledališča, imenovano kuruma ningyo, ki izvira iz starodavne tehnike bunraku. Njegovo precizno, notranje mirno, malodane kontemplativno animatorstvo vzbuja nenavadno začudenje nam nepoznanega lutkovnega pristopa, res dosledno sledenje dogajanja pa zahteva z močno koncentracijo podkovanega gledalca.
Zala Dobovšek, komentarji
Eden najvažnejših in najvidnejših objektov srbske moderne arhitekture je Državna tiskarna v Beogradu, arhitekta Dragiše Brašovana. Stavbo večina Beograjčanov pozna pod drugim imenom - kot Beogradski izdavačko grafički zavod, ali krajše - BIGZ. Brašovan je objekt zasnoval leta 1933, gradnja pa je bila končana 7 let kasneje. Ta ogromna svetlo rumena zgradba je v svojih zlatih časih na površini 25 000 kvadratnih metrov zaposlovala skoraj 3 000 ljudi. Zadnja leta pa se je v BIGZ poleg nekoliko sedežev tukajšnjih firm, vselilo tudi veliko število mladih umetnikov. 
- v francoski Red legije časti imenovan Boris Pahor
Z bliskovito naglico je v Ljubljano pokukala in še hitreje odšla novim postavitvam naproti razsežna kuratorska skupinska razstava, nabor del mednarodne zasedbe avtorjev, imenovana Suitcase Illuminated # 5 oziroma Razsvetljeni kovček # 5. Razstava se je na eni strani vklopila v koncept širše zasnovanega, dveletnega projekta Vzporedne ekonomije (2006 – 2008), ki dokaj strogo profilira dejavnost Centra in galerije P74. Ta ljubljanska ustanova se z vselej prisotnimi izjemami postavlja v kontekst socialno angažiranih projektov, ki se na različne načine izkazujejo skozi ponujene razstavne programe. V tovrstni usmeritvi P74 v domovini nima prave konkurence, saj za razliko od večine ostalih producentov in galeristov ponavadi ne poudarja vizualne atraktivnosti projektov in celostnih postavitev, ampak se osredotoča predvsem na njihovo vsebinsko plat. 
V Ljubljani je 3. maja potekalo drugo gostovanje v sklopu projekta Dobrih sosedskih odnosov. Gre za projekt, ki se izvaja po iniciativi dveh skupin iz Ljubljane in Zagreba. Prva skupina se je organizirala okoli projekta Mutual Aid Situations , druga pa okrog izhajanja časopisa 11. teza v Zagrebu. Gre za skupen projekt, ki je še v procesu nastajanja in zasledovanja kratkoročnih ciljev. Bistveno je, da se skozi izvajanje projekta vzpodbuja povezovanje različnih sredin in držav na ravni, ki ni del uradne politike Ljubljane in Zagreba. Kot tudi za širjenje dobrih sosedskih odnosov povsod, kjer na tem področju prihaja do konfliktov. 
Uroš Zupan je že s svojim pesniškim prvencem Sutre, izdanim 1991. leta suvereno vstopil na slovensko literarno prizorišče in požel številne kritiške pohvale ter prejel nekaj literarnih nagrad. Tako prva pesniška zbirka kot vse nadaljnje (do sedaj jih je izšlo osem), so v literarnokritiški in laični javnosti doživele velik odziv. Poleg pesniških pa je Zupan napisal tudi tri esejistične zbirke. 
V Anton Podbevšek Teatru so se s tretjo premiero posvetili mlajšemu občinstvu, vendar brez dvoma v melodični akvarij fantazije potopili tudi vse ostale. Nekonvencionalna zasedba, vrvež simbolov in orkestralna spremljava poskrbijo, da glasbena pravljica Prokofijeva Peter in volk zaživi kot kompleksna, a zgoščena pripoved o »nepredvidenem ulovu«. Režiserja Nana Milčinski in Matjaž Berger sta koncept izrisa pravljičnega vrta umestila v japonsko kulturo, ob rob pa ji uravnovešeno naslonila sodobne zahodnjaške takte. Sicer pa se postavitev pravljice dobronamerno izogne kakršnikoli moralni didaktičnosti - tovrstno dregne le toliko, da »se spomnimo«. 
Danes si v Cankarjevem domu še lahko ogledate uprizoritev Hej, punca!, za katero stoji Societas Raffaello Sanzio, pod avtorstvom pa podpisani Romeo Castellucci. Slednji ni malo in neznano gledališko ime. Uprizoritev, ki jo tokrat razkaže avditoriju Linhartove dvorane, je zgleden primerek odstopanj od tradicionalno poznane gledališke forme. Navkljub veličastnemu imenu, pa 70-minutna uprizoritev, celostno gledano, ni najbolj posrečena. Veliko je zanimivo nastavljenih predlog, vendar pa jih nekaj tudi ponesrečeno strmoglavi v neoprijemljiv, tavajoč, premalo asociacij vzbujajoč potencial. 
Lara Lingua intervju: Kdo so eventualisti? 
Če vzamemo osebne občutke kot merilo, je Bruselj pred petnajstimi ali celo pred petimi leti imel zelo drugačen urbani utrip. To dolgočasno belgijsko mesto s širokimi cestami, danes poka po šivih od mestne kulture, do 
Od kod prihaja hrvaška nagnjenost k jezičnem čistunstvu in ustvarjanju številnih novotvorb tako imenovanega hrvaškega novogovora. Kaj pravi Top lista nadrealista o raznovrsnosti bosanskega, črnogorskega, hrvaškega in srbskega jezika? Kakšen je trenuten rezultat hrvaške pravopisne vojne? In kako kako laskati, dvoriti in zapeljevati s pomočjo klasikov hrvaške poezije – poslušajte nas V SREDO OB DEVETIH ZJUTRAJ. 
Tokratna oddaja o sodobni umetnosti Arterija bo obravnavala dogodke, ki so v preteklih dveh tednih zaznamovali dogajanje na področju vizualnih in performativnih umetnosti v Sloveniji in okolici. Avtorji današnje oddaje smo tokrat obravnavali povsem različne nivoje sodobn 
Juhej! Cvitkovič spet kraljuje. Film "Odgrobadogroba" je na festivalu filmov iz jugovzhodne Evrope (Southeast European Film), ki je v Los Angelesu potekal med 3. in 7. majem, prejel nagrado kritike (Cinema without borders critics Award) za najboljši film festivala. Žirija v sestavi kritikov spletne strani "Cinema without borders" je v svoji obrazložitvi zapisala, da bi po njihovem mnenju "Odgrobadogroba" moral dobiti oskarja za najboljši tujejezični film. Upajmo, da ta dober glas seže tudi v avstralsko-slovensko vas, ki se je lani uprla predvajanju filma na avstralskih platnih, ker naj bi onečastil podobo Kekčeve Slovenije. 
Določen tip, oblika ali vrsta produkcije danes ne zagotavljajo več ničesar, sploh pa ne alternativne družbene pozicije. Tako imajo na Hrvaškem kritični potresi, ki razrahljajo trdo družbeno in politično skorjo, svoje potresno žarišče tudi na krajih, kjer jih ponavadi niti s svetilko ne bi iskali - v popularnem časopisju, v zabavni množični kulturi ali v - z državo poročeni - elitni produkciji. Po hrvaški alternativni sceni se potikamo v SREDO OB DEVETIH. 
Leta 1997 je Bojana Kunst izdala pekočo knjižico kratkih zgodb Višnje v čokoladi. Dve leti kasneje dramaturginja, gledališka kritičarka, publicistka in teoretičarka sodobnih umetnosti pri založbi Maska izda knjigo Nemogoče telo. Če telo v kratkih zgodbicah predstavlja središčni objekt nasladne fascinacije, se za nemogoče kaže gledališko telo, ki se v pisanju Bojane Kunst poteguje za hlastajočim idealom odrske reprezentacije, pri tem pa se umetno strukturo jemlje za paralelno primerjavo v preseku zadnjih dveh stoletij. 
Kultura in umetnost na Hrvaškem 
Na redni spored Cankarjevega doma je prišel ljubljenec 17. Liffa Zajtrk na Plutonu. Film Neila Jordana, ta rahlo nadrealistična kreacija, ki je po literarni predlogi Patricka McCaba doživela kar nekaj ovacij, je tako rekoč, ne samo zajtrk, vendar celotni penzion življenske zgodbe mladega transvestita. Film v ospredju prikazuje križe in težave mladega protagonista Patricka, ki je nekako odgovor na vprašanje kaj nastane, ko se spečata lokalni duhovnik in mlada vaška lepotica v irski vasici v začetku šestdesetih let. Osebna zgodba, ki je umeščena v nemirna leta irsko – britanskega klanja, razkriva široko paleto čustvenih repriz. 
Whereabouts of Mr. Lingua Radio Študent 
»Dekle je noseče!«
Konec aprila se je v galeriji Photon na Poljanski v Ljubljani odprla zanimiva razstava fotografij, ki po kvaliteti presega razstave fotografskih del, ki smo jih vajeni. Čeprav naj avtorjev ne bi povezoval opredeljen 
Moikka! Zadnja Lara Lingua o FINSKEM JEZIKU je INTERVJU. Finec JUKKA se je zaljubil v Slovenko in prišel živet v Ljubljano. Pogovarjali smo se o življenju na Finskem in v Sloveniji. Ker je Jukka mojster japonskih borilnih veščin, naj izpostavimo nanbudo, smo se pogovarjali tudi o tej temi. Prisluhnite finščini in glasbi po Jukkinem izboru. PETEK, 4.5. OB 9:00! Paljon kiitoksia ja hei hei!
Prvomajske praznike v srbskem glavnem mestu je večina Beograjčanov vzela precej resno. Veliko se jih je za nekaj dni odpravilo ven iz mesta. Ulice so bile zato razmeroma prazne in so čakale novih delovnih dni. Kljub navideznemu zatišju, pa se je v prvih majskih dneh v centru Beograda odvijal mini festival »Dnevi Sarajeva v Beogradu«. Festival je organiziran ob petnajsti obletnici obleganja Sarajeva, v znamenju ideje o razvijanju komunikacije mladih iz omenjenih dveh balkanskih mest. 
Tässä on esitys, jonka soisi monien nuorten näkevän, samoin murkkujensa kanssa kamppailevien vanhempien. Rakkaudesta minuun tarjoaa lempeän humoristisen, vähän ironisenkin näkökulman syviin ja tärkeisiin teemoihin.