|
Thomas Linde je ostareli pogrebni govorec iz Berlina. Thomas Linde je zaljubljen v enaindvajset let mlajšo svetlobno oblikovalko Iris. Najljubša barva Thomasa Lindeja je rdeča. Thomas Linde je bivši, študentski simpatizer radikalnega socializma. Thomas Linde je protagonist romana Rdeče nemškega pisatelja Uweja Timma. Thomas Linde je pravzaprav Uwe Timm. In Uwe Timm je Thomas Linde. >>Matjaž Juren - Zaza, komentarji
V Kulturnem domu REX v Beogradu se je decembra otvorila retrospektivna razstava slovenskega tandema Eclipse. Ob otvoritvi se je v živo izvedel performans Spectrum Magenta, ki je bil slovenski publiki prikazan že daljnega leta 2004. Pogovarjali smo se s kustosinjo Tatjano Orbovič. >>Ariana Ferfila, komentarji
... EU-leto medkulturnega dialoga ...
... francoski Louvre v Abu Dabiju ...
... britanske pritožbe na Kristusa s 45 cm dolgo erekcijo ...
... muzej Elvisa Presleyja na Dunaju ...
... slovenski Kratki stiki na dveh festivalih v ZDA ...
>>Iva Kosmos, komentarji
V starem mestnem jedru Ljubljane, kjer je bila v preteklosti tako imenovana Judovska četrt, se je pred dvema letoma odprla majhna knjigarna BEHEMOT. Neodvisna knjigarna danes še vedno vztrajno stoji na Židovski stezi 3, med Lutkovnico in Rožo. Zaradi presenetljivo bogate in kvalitetne obloženosti z izbranimi knjigami v angleškem jeziku, postaja splošno znano, da slabe knjige na policah te knjigarne ni moč najti. Pogovarjali smo se z Deanom Ivandićem, lastnikom knjigarne, katerega smo povprašali, kaj pojem neodvisne knjigarne sploh pomeni. >>Ariana Ferfila, komentarji
V zbirki Lambda pri založbi ŠKUC so v prejšnjem letu izdali kar pet prevodov leposlovnih del z lezbično in gejevsko tematiko. Knjige so kot že tradicionalno predstavili na literarnem večeru v prostorih galerije ŠKUC v decembru, kjer je zbirka Lambda letos proslavila že sedemnajsti rojstni dan. Do sedaj so v zbirki izdali že več kot 50 publikacij, ki se ukvarjajo s teorijo spola, seksualnosti, seksualne politike in queer študij. >>IdaH, komentarji
V včerajšnjem Kinobaru, posvečenem Larsu von Trierju, smo govorili o gibanju Dogma ´95 in filmu "Dogville". V okviru decembrske retrospektive v Kinoteki pa smo si lahko ogledali tudi »Lom valov«, »Idiote« in »Plesalko v temi«, tri filme, ki jih je von Trier poimenoval »trilogija o dobrih ženskah«.
Trierja je navdihnila danska pravljica z naslovom »Zlato srce«, slikanica o mali deklici, ki je šla v gozd s polnimi žepi hrane in raznih stvari, na koncu pa je ostala brez vsega, gola in bosa. Zadnji stavek pa je bil: »Bom že nekako...« >>barbara h., komentarji
Decembra je v Slovenski kinoteki potekala von Trierjeva retrospektiva, ki je bila obenem tudi primeren uvod v prihajajočo Euroteko, s katero se bo Slovenska kinoteka prihodnjih šest mesecev predsedovanja Slovenije Evropski uniji posvetila evropskim režiserjem.
Lars von Trier, enfant terrible evropske filmske scene, je uspel že s svojim debutom, filmom »Element zločina«, ki ga je posnel v zgodnjih osemdesetih in od takrat se ni več ustavil. V kinoteki smo si lahko med drugim ogledali »Medejo«, »Evropo«, "Epidemijo«, »Lom valov«, »Idiote«, »Plesalko v temi« in seveda »Dogville«.
>>barbara h., komentarji
»Umberto Umberto po nekaj dneh ugrabi babico svoje gostiteljice in zbeži z njo proti Piemontu, tako da jo prevaža na palici svojega kolesa. Sprva jo privede v dom za ostarele, kjer si jo ponoči prilasti in med drugim ugotovi, da starka ni neizkušena. Proti jutru, medtem ko v polsenci na vrtu kadi cigareto, se mu približa deček nedoločljivega videza, ki ga potuhnjeno vpraša, če je starka dejansko njegova babica. Ves zaskrbljen odpelje Nonito iz doma in začne se vrtoglavo romanje po cestah Piemonta.«
Italijanska kratka proza drugič, kratka zgodba Nonita, pisatelja Umberta Eca, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Stanko, Jaka in Luka
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak
>>kristinas, komentarji
Jana Putrle Srdić – 4. del
Poslušali bomo nastop pesnice Jane Putrle Srdić in zvočnega eksperimentatorja Boruta Savskega.
Nastopila sta na branju revije Literatura v Gromki 13. novembra 2007.
Pesmi Jane Putrle Srdić lahko preberete v revijalistiki ter samostojnem prvencu Kutine in novi knjigi, ki je izšla poleti 2007 pri Centru za slovensko književnost v Ljubljani, z naslovom Lahko se zgodi karkoli. >>petrak, komentarji
Danes v Rimo v eter - rimo v veter Jana Putrle Srdić tretjič. Poslušali bomo del nastopa z Literaturinega branja v klubu Gromka na Metelkovi 13. novembra 2007. Janinemu branju pesmi se je pridružil še zvočni eksperimentator Borut Savski. >>petrak, komentarji
Prednovoletno razpoloženje ter sam silvestrski večer v Cankarjevem domu je več dni zapored dvigala predstava z naslovom Megla, plod soustvarjanja kanadske skupine Cirque Eloize, ustanovljene leta 1993, in švicarskega Teatra Sunil, ki je bil ustanovljen že desetletje poprej. Obe skupini sta v svojem obsežnem opusu ustvarili vrsto predstav, ki so doživele veliko mednarodno distribucijo ter se ponašajo z mnogimi sodelujočimi artisti. Skupini sta združili svoji moči v Trilogiji neba, ki jo poleg tokratne sklepne predstave, sestavljata še Nomad in Dež ... >>Alja, komentarji
Film, ki je bil posnet že davnega leta 1999 in je naslednjega leta na festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado za najboljšo fotografijo in scenografijo, je končno ugledal luč sveta v slovenskih kinematografih, točneje v ljubljanskem Kinodvoru. Razlogi za skoraj desetletno zamudo so finančne narave, ki so povezani z dokaj labilno politiko delovanja Filmskega sklada. >>Miša G, komentarji
... Evropski film v Kinoteki ...
... Performativna instalacija "Paw-teet-zah & Yoh-loo-pookie" (finSKI) ...
>>Iva Kosmos, komentarji
Weiss je posnela film, ki pravzaprav sploh ni film. Posnela je umetniško instalacijo in jo zakodirala v jezik filma. Torej je bil njen namen v tem smislu pravzaprav dobronameren nateg vseh gledalcev, ki so mislili, da gledajo film. Za takšno potezo so potrebna velika jajca in paradoksalno je prav režiserka Maja Weiss prva, ki je v tem prostoru pokazala, da poseduje dobršen par le-teh. Drugo vprašanje pa je, ali njeni filmski instalaciji sploh nasedemo. >>Matjaž Juren - Zaza, komentarji
Danes nas čaka drugi del posnetka s pesniško-zvočnega nastopa Jane Putrle Srdić in Boruta Savskega. Nastopila sta v klubu Gromka na Metelkovi na branju revije Literatura 13. novembra 2007. >>petrak, komentarji
Danes v Rimi v eter - rimi v eter poslušate prvi del oddaje o mladi slovenski pesnici Jani Putrle Srdić.
Poslušali bomo nastop Jane Putrle Srdić in zvočnega eksperimentatorja Boruta Savskega. Nastopila sta na branju revije Literatura v Gromki 13. novembra 2007. Pesmi Jane Putrle Srdić lahko preberete v revijalistiki ter samostojnem prvencu Kutine in novi knjigi, ki je izšla poleti 2007 pri Centru za slovensko književnost v Ljubljani, z naslovom Lahko se zgodi karkoli. >>petrak, komentarji
V soboto se je v Stari elektrarni premierno odvila predstava skupine Betontanc z naslovom "Dance or die". Pod režiserskim očesom Matjaža Pograjca je skoraj dve desetletji delujoča skupina domačo in tujo sceno zaznamovala z vrsto gledališko-plesnih predstav, med njimi "Know you enemy", "Wrestling Dostojevski" in "Show your face". Pograjc s svojo ekipo, v kateri so v okviru dolgoletnega opusa sodelovali že številni plesalci in igralci, raziskuje vsebine sodobnih scenskih umetnosti, s poudarkom na fizičnem gledališču in mediju zvoka. >>Alja, komentarji
V prvih dneh meseca decembra je v Beogradu pod sloganom Trgni se! Poezija! potekal prvi, mednarodni festival poezije v organizaciji Trećega trga. Branje poezije so organizatorji postavili na ulico, pred biblioteko, na trg, v kavarno, saj se je kot osnovno vodilo festivala navajalo prav prizadevanje za oživljanje interesa za sodobno poezijo ter oznanjanje mimoidočim, da je poezija živa umetniška zvrst. >>Ariana Ferfila, komentarji
V tokratni Arteriji, oddaji za prežvekovanje dogajanja v polju sodobne vizualne umetnosti, zadnji v letošnjem letu, bomo premleli pomembnejše dogajanje iztekajočega se leta na domačem in mednarodnem prizorišču. V nadaljevanju bomo poskusili kar se da detajlno in celostno pregledati dogajanje ter ga s časovno distanco umestiti in ovrednotiti, predvsem pa vse naše poslušalce opomniti na pomembne dogodke, ki so se dogodili v naši globalni okolici. Več v nadaljevanju oddaje. >>mcolner, komentarji
- likovno-glasbeni festival Umestusiumetnosti v Celju
- projektna radio postaja Radio Cona prvič v živo
- Priča nad Pričama - razstava del Marca Chagalla v Zagrebu
>>Iva Kosmos, komentarji
Knjiga Bilo je nekoč v 20. stoletju akademskega slikarja, likovnega pedagoga in publicista Janeza Zalaznika je izšla konec novembra in je še topla prišla na police letošnjega knjižnega sejma. Opremljena z več kot sedemdesetimi fotografijami del največjih slikarjev 20. stoletja predstavlja izčrpen pregled modernega slikarstva in podaja orodje za razumevanje abstraktne umetnosti. >>Miša G, komentarji
 V Plesnem Teatru Ljubljana so v petek uprizorili predstavo z naslovom Iluzija s kartona. Gre za delo plesalke Tine Janežič, sicer članice skupine Fourklor, ki pod vodstvom Branka Potočana ustvarja gibalne predstave, v katerih veliko eksperimentira z elementi fizičnega gledališča in cirkusa. Tina Janežič je tako med drugim sodelovala v domačih predstavah Zarjavele trobente, Nekje vmes in Ukradene pesmi, tokratna predstava pa je plod mednarodnega sodelovanja. >>Alja, komentarji
 V Galeriji Škuc se je prejšnjo sredo odprla retrospektivna razstava švedskega multimedijskega umetnika Ole Pehrsona. Pehrson, letnik 1963, glavna dela pa je začel ustvarjati konec devetdesetih, je lani žal umrl v avtomobilski nesreči. Ljubljanska razstava je prva retrospektivna predstavitev njegovih glavnih del, ki so hkrati tudi prvič razstavljena v Sloveniji. Projekt je bil pripravljen v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti iz Beograda in Färgfabriken iz Stockholma, kjer bo kasneje tudi na ogled. >>Katarina V, komentarji
 »Ne, nočem počivati, je odgovorila na dekletovo ljubeznivo skrb, nisem utrujena, naj vas ne skrbi zame, odlično se bom znašla. Toda besede so bile oddaljene, kot bi jih namesto nje izrekel nekdo drug: in pustila je, da jo je Françoise prisilila, da se je zleknila na kavč, da ji je sezula čevlje. On je tekel po plaži, za plažo so se nahajale ruševine grškega templja in on je bil gol. Gol kot poganski bog, z lovorjevim vencem na glavi; in zaradi teka so njegovi testisi smešno poplesavali in ona ni mogla vzdržati smeha, tako zelo se je smejala, tako zelo, da se ji je zdelo, da se duši: in prebudila se je.«
Italijanska kratka proza prvič, kratka zgodba Čakajoč na zimo, pisatelja Antonia Tabucchija, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih. Interpretacija: Polona, Luka in Jaka
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak
>>kristinas, komentarji
Poslušali bomo del nastopa Uroša Zupana na Trnovskih tercetih 2007. Slišali bomo pesmi Veliki petek in Žalost vedno bo.
>>petrak, komentarji
V tretjem delu oddaje Rimo v eter - rimo v veter bomo poslušali dve pesmi Uroša Zupana: Traktoristi so največji filozofi in Slovo od filozofije.
Prebral jih je kot gost Trnovskih tercetov 2007 februarja v KUD-u France Prešeren v Ljubljani. >>petrak, komentarji
 V zadnji oddaji tega leta bomo govorili o hendikepiranih ženskah. O njihovem materinstvu, spolnosti, (ne)vključenosti v družbo ter o nasilju nad njimi se bomo pogovarjali z Uršo Valič, ki je diplomirala prav z naslovom "Hendikepirane ženske: spol, spolnost in materinstvo".
Julijana Kralj iz Duštva gibalno oviranih invalidov Slovenije - Vizija - pa nam bo povedala, zakaj je pri nas nujna vzpostavitev varne hiše za hendikepirane ženske, žrtve nasilja.
Poleg tega pa se bomo pogovarjali še s Katjo Mihurko Poniž s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Mihurko Poniž je namreč ena od podpisnic odprtega pisma Državni predmetni komisiji za splošno maturo za slovenščino. V odprtem pismu so štiri univerzitetne profesorice opozorile, da v več kot desetletju izvajanja mature med maturitetnimi književnimi besedili še ni bilo dela, ki bi ga napisala avtorica. >>JasminaJ, komentarji
V odprtem kulturnem terminu bo beseda tekla o drugem Bienalu Kvadrilateralu v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Rijeki, kjer so sodelovali umetniki iz štirih držav, ter o javni tribuni z dne 7. decembra letos na temo Heroj kulture, ki je bila tudi osnovno izhodišče skupinske razstave štirih kuratorjev. >>mcolner, komentarji
 Če se je pred letom dni sramežljivo govorilo o tem, kako sodobna romunska filmska produkcija postaja vedno bolj kvalitetna, po letošnji podelitvi filmskih nagrad v Cannesu ni bilo več dvomov, da se je rodil »novi val« romunskega filma.
Trend vzpona Romunov je postal jasen, ko je pred dvema letoma »Smrt gospoda Lazarescuja« - film romunskega režiserja Cristija Puiuja - filmske navdušence obnemel in prilepil na sedeže. Tako »4 meseci, 3 tedni in 2 dneva« s prejeto Zlato palmo predstavljajo zgolj novo potrditev rojstva romunske filmske velesile, kar je senzibilno zaznal tudi Simon Popek, ko je Romunom letos na Liffe-u naklonil lastno sekcijo ... >>TisaV, komentarji
|
| Najbolj brano |
