|
V tokratni Arteriji, oddaji za sodobne vizualne umetnosti, se je Maja podala v Kinodvor na predstavitev filma in multi-medijskega projekta Zidane – portret 21. stoletja avtorjev Douglasa Gordona in Philippa Parrena. Miha je občutil duh konceptualne umetnosti osemdesetih let v od zahodnih smernic izolirani Sovjetski zvezi na razstavi Kolektivne akcije in Andreja Monastirskega v Mali galeriji, Ida pa se je podala po sledeh sanjsko mistične prostorske inštalacije Mete Grgurevič v galeriji Ganes Pratt. >>mcolner, komentarji
- Fabula (literarna)
- Fabula (filmska in fotografska)
- Flash kino v Mariboru
>>Iva Kosmos, komentarji
Obstajata dve smrti. Ena, ki pride in gre mimo, in druga, ki ostane v nas do smrti naše.
Tisto, eno, sprejmemo, tiste, druge, ne zmoremo. Ne zmoremo ji verjeti. In mislimo in pišemo in ustvarjamo svetove, da ji ne bi verjeli, da si postavimo večno živo podobo, zrenje, ki moralo postati bo spomin.
Spoštovani. Umrl je Marko Zorko in vse skupaj se zdi tako čudno ... >>Peter Karba, komentarji
Tokratna gostja Maskinega predavanja, belgijska dramaturginja MARIANNE VON KERKHOVEN, je za namen raziskovanja svoje lastne (ustvarjalne) zgodovine v primerjavo vzela dve plesni uprizoritvi, pri katerih je sodelovala. Med prvo, ki je nastala leta 1986, in drugo iz leta 2007 so se sicer resda dogajale umetniške in družbene turbulence, a očitne konceptualne vzporednice znotraj obeh projektov so bile tiste, ki so jo angažirale, da se ju loti skozi perspektivo fenomena zgodovine v umetnosti. >>Zala Dobovšek, komentarji
Mojster groteske, mojster kritike in mojster ekstremov - avstrijski pisatelj Thomas Bernhard je sicer mrtev že skoraj dvajset let, ampak v slovenščino je treba prevesti še kar nekaj njegovih del. Zadnji prevod je roman Stari mojstri. Komedija, o katerem bo večinoma govora v današnjih Novih pisarijah pet minut čez polnočjo. >>Katarina V, komentarji
Pred nekaj meseci je izšla knjižna izdaja večletnega umetniškega projekta Galapagos Damijana Kracine in Vladimirja Lebna, ki sta tako zaokrožila ta multimedijski projekt in izbrala vso tekstovno gradivo, ki je nastajalo v toku let.
>>mcolner, komentarji
Minuli teden je v Cankarjevem domu v Ljubljani znova, že tretjič, gostoval kanadski plesni ansambel Lalala Human Steps. Potem ko je slovensko občinstvo nazadnje pred nekaj leti navduševal s predstavo Amelia, ki je kasneje zaživela tudi v filmski obliki, je tokratna uprizoritev z naslovom Amjad veličastno zaokrožila dobrega četrt stoletja delovanja skupine. >>Alja, komentarji
»Danes, preden sem prišla domov, sem naročila pijačo v lokalu Tri puščice, v Corte Isolani in zagledala par, ki se je poljubljal. Izgledalo je, da jima je bilo všeč. S poljubljanjem sta nadaljevala, kot bi bila to najbolj ekstatična stvar na svetu, najlepša. Morda sem imela tudi jaz isti izraz tisto noč, ko sem spala na svoji sintetični travi, ali med svojimi posebnimi rjuhami, ali takrat, ko sem si prislonila široko, mlačno površino svojega prosojno-surfarsko-modrega likalnika Rowénta na rit, ali takrat, ko sem si telo prebarvala z akrilnimi barvami, vendar zdaj ne čutim več ničesar. Samo še utrujenost. Kot bi že občutila vse, kar je bilo moč občutiti.«
Italijanska kratka proza tretjič, kratka zgodba Stvari, pisateljice Simone Vinci, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Tjaša in Jaka
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak
>>kristinas, komentarji
Poslušali bomo pesnika Toneta Škrjanca. Pesmi je prebral na literarnem dogodku revije Literatura v Gromki na Metelkovi 13. novembra 2007. Najnovejše pesmi lahko preberete v zbirki Koža.
Tone Škrjanec piše pesmi, kot bi lovil ritem misli … z glavo piše o tistem, kar se skriva v očeh. Prereze časa najraje naslika s prvoosebnim množinskim subjektom, tako da ob poslušanju njegovih pesmi dobimo občutek domačnosti, da smo v naslikano atmosfero ujeti tudi mi, poslušalci. >>petrak, komentarji
Tone Škrjanec piše pesmi, kot bi lovil ritem misli … z glavo piše o tistem, kar se skriva v očeh. Napiše sliko. Kadi. Zija v prazno. Čisto tih je in potem še bolj. In izpiše podobe tisočerih žensk, ki gredo mimo. Prereze časa najraje naslika s prvoosebnim množinskim subjektom, tako da ob poslušanju njegovih pesmi dobimo občutek domačnosti, da smo v naslikano atmosfero ujeti tudi mi, poslušalci.
Poslušali bomo del nastopa z literarnega večera v klubu Gromka na Metelkovi. Na Literaturinem branju je svoje pesmi bral 13. novembra 2007. Prisluhnite.
>>petrak, komentarji
Študentje makedonistike na ljubljanski Filozofski fakulteti so se po izdaji knjige Sončeva sestra, prevodu makedonskih ljudskih pravljic, lotili makedonske kratke fantastične proze. Knjiga V mesečini svet obsega 20 kratkih zgodb 12 najvidnejših sodobnih makedonskih proznih ustvarjalcev. >>nika arhar, komentarji
V sredo se je z večerno zaključno slovesnostjo Evropskega leta medkulturnega dialoga zares zaključila mednarodna konferenca o medkulturnem dialogu.
Priprava programa in režija večerne zatvoritvene slovesnosti je bila zaupana režiserju Bojanu Anđelkoviću.
S kilkom na puščico lahko prisluhnete celotni slovesnosti:
>>Bojan Anđelković, komentarji
... Slovensko–madžarski pesniško prevajalski natečaj ...
... novi knjižni hit »Dnevnik Helene Berr« - zapis francoske Judinje iz časa druge svetovne vojne ...
... Kustendorf - festival Emirja Kusturice ...
>>Iva Kosmos, komentarji
Pred natančno enim tednom smo praznovali stoletnico rojstva ene izmed najeminentnejših, najvplivnejših in najinteligentnejših žensk 20. stoletja: Simone Ernestine Lucie Marie Bertrand De Beauvoir. Ali krajše in poslušalčevemu ušesu verjetno bolj domače: rodila se je Simone De Beauvoir. >>kaka čalič, komentarji
Tokratne Nove pisarije bodo potekale v rahlo nenavadnem tonu, saj se revijalnega gradiva po navadi ne obravnava v okviru te oddaje. V rokah imamo jesensko izdajo revije Maska s tematskim naslovom Umetnost pisanja. Vsebino bi lahko parafrazirali tudi v Pisanje o umetnosti. ... >>IdaH, komentarji
Tokratno verzijo »odkrivanja Amerike« oziroma »odkrivanja Bosne« o tem, kako so se odvijale stvari med in po balkanski vojni, je v - že do vrha poln mošnjiček interpretacij omenjene tematike - prispeval ameriški scenarist in režiser Richard Shepard. Shepard je po naših skromnih predvidevanjih prebral članek Scotta Andersona v reviji »Esquire«, padel v nezavest in se začutil poklicanega, da širnemu svetu razodene resnico o tem, kako se vojni zločinci mirno sprehajajo naokrog in objavljajo literarna dela, medtem ko so na njihove glave razpisane milijonske nagrade in jih bojda išče celoten svet ... >>TisaV, komentarji
Zadnja stvaritev švedske filmske legende, Roya Anderssona, »Ti, ki živiš« je vizualna in vsebinska kontinuiteta njegovih »Pesmi iz drugega nadstropja« iz leta 2000. Andersson je leta 1970 zaslovel s prvencem »Švedska ljubezenska zgodba« in si vrata v filmsko produkcijo zaprl s finančnim polomom filma »Giliap« leta 1975. V vmesnem 25-letnem premoru se je gospod Andersson iz bankrota zvlekel s preko 400-timi televizijskimi oglasi in s tem poleg kultnega režiserskega statusa zasedel tudi mesto švedskega oglaševalskega guruja ... >>TisaV, komentarji
Teritorij teatra bo zasedel gledališki režiser Janez Janša. Spregovoril bo o svojih projektih, ki so bili v zadnjem letu predstavljeni slovenskemu občinstvu. V tokratni oddaji nekatere podrobnosti o rekonstrukciji Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki ter projektih Slovensko narodno gledališče, MISS MOBILE in Fake it!. >>Zala Dobovšek, komentarji
Tone Škrjanec piše pesmi, kot bi lovil ritem misli … z glavo piše o tistem, kar se skriva v očeh. Ne bomo se več razburjali zaradi malenkosti, zapiše, sedeli bomo zravnano na skali, nosili bomo ukrivljena sončna očala in za kar precej dolgih trenutkov negibno zrli v isto točko skoncentriranega niča sredi praznine. Blazno prefinjeno bomo utripali v ritmu.
Poslušali bomo del nastopa z literarnega večera v klubu Gromka na Metelkovi. Na Literaturinem branju je svoje pesmi bral 13. novembra 2007. Prisluhnite. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo pesnika Toneta Škrjanca. Pesmi je prebral na literarnem dogodku revije Literatura v Gromki na Metelkovi 13. novembra 2007. Najnovejše pesmi lahko preberete v zbirki Koža. >>petrak, komentarji
Thomas Linde je ostareli pogrebni govorec iz Berlina. Thomas Linde je zaljubljen v enaindvajset let mlajšo svetlobno oblikovalko Iris. Najljubša barva Thomasa Lindeja je rdeča. Thomas Linde je bivši, študentski simpatizer radikalnega socializma. Thomas Linde je protagonist romana Rdeče nemškega pisatelja Uweja Timma. Thomas Linde je pravzaprav Uwe Timm. In Uwe Timm je Thomas Linde. >>Matjaž Juren - Zaza, komentarji
V Kulturnem domu REX v Beogradu se je decembra otvorila retrospektivna razstava slovenskega tandema Eclipse. Ob otvoritvi se je v živo izvedel performans Spectrum Magenta, ki je bil slovenski publiki prikazan že daljnega leta 2004. Pogovarjali smo se s kustosinjo Tatjano Orbovič. >>Ariana Ferfila, komentarji
... EU-leto medkulturnega dialoga ...
... francoski Louvre v Abu Dabiju ...
... britanske pritožbe na Kristusa s 45 cm dolgo erekcijo ...
... muzej Elvisa Presleyja na Dunaju ...
... slovenski Kratki stiki na dveh festivalih v ZDA ...
>>Iva Kosmos, komentarji
V starem mestnem jedru Ljubljane, kjer je bila v preteklosti tako imenovana Judovska četrt, se je pred dvema letoma odprla majhna knjigarna BEHEMOT. Neodvisna knjigarna danes še vedno vztrajno stoji na Židovski stezi 3, med Lutkovnico in Rožo. Zaradi presenetljivo bogate in kvalitetne obloženosti z izbranimi knjigami v angleškem jeziku, postaja splošno znano, da slabe knjige na policah te knjigarne ni moč najti. Pogovarjali smo se z Deanom Ivandićem, lastnikom knjigarne, katerega smo povprašali, kaj pojem neodvisne knjigarne sploh pomeni. >>Ariana Ferfila, komentarji
V zbirki Lambda pri založbi ŠKUC so v prejšnjem letu izdali kar pet prevodov leposlovnih del z lezbično in gejevsko tematiko. Knjige so kot že tradicionalno predstavili na literarnem večeru v prostorih galerije ŠKUC v decembru, kjer je zbirka Lambda letos proslavila že sedemnajsti rojstni dan. Do sedaj so v zbirki izdali že več kot 50 publikacij, ki se ukvarjajo s teorijo spola, seksualnosti, seksualne politike in queer študij. >>IdaH, komentarji
V včerajšnjem Kinobaru, posvečenem Larsu von Trierju, smo govorili o gibanju Dogma ´95 in filmu "Dogville". V okviru decembrske retrospektive v Kinoteki pa smo si lahko ogledali tudi »Lom valov«, »Idiote« in »Plesalko v temi«, tri filme, ki jih je von Trier poimenoval »trilogija o dobrih ženskah«.
Trierja je navdihnila danska pravljica z naslovom »Zlato srce«, slikanica o mali deklici, ki je šla v gozd s polnimi žepi hrane in raznih stvari, na koncu pa je ostala brez vsega, gola in bosa. Zadnji stavek pa je bil: »Bom že nekako...« >>barbara h., komentarji
Decembra je v Slovenski kinoteki potekala von Trierjeva retrospektiva, ki je bila obenem tudi primeren uvod v prihajajočo Euroteko, s katero se bo Slovenska kinoteka prihodnjih šest mesecev predsedovanja Slovenije Evropski uniji posvetila evropskim režiserjem.
Lars von Trier, enfant terrible evropske filmske scene, je uspel že s svojim debutom, filmom »Element zločina«, ki ga je posnel v zgodnjih osemdesetih in od takrat se ni več ustavil. V kinoteki smo si lahko med drugim ogledali »Medejo«, »Evropo«, "Epidemijo«, »Lom valov«, »Idiote«, »Plesalko v temi« in seveda »Dogville«.
>>barbara h., komentarji
»Umberto Umberto po nekaj dneh ugrabi babico svoje gostiteljice in zbeži z njo proti Piemontu, tako da jo prevaža na palici svojega kolesa. Sprva jo privede v dom za ostarele, kjer si jo ponoči prilasti in med drugim ugotovi, da starka ni neizkušena. Proti jutru, medtem ko v polsenci na vrtu kadi cigareto, se mu približa deček nedoločljivega videza, ki ga potuhnjeno vpraša, če je starka dejansko njegova babica. Ves zaskrbljen odpelje Nonito iz doma in začne se vrtoglavo romanje po cestah Piemonta.«
Italijanska kratka proza drugič, kratka zgodba Nonita, pisatelja Umberta Eca, v oddaji Tu pa tam v nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Stanko, Jaka in Luka
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak
>>kristinas, komentarji
Jana Putrle Srdić – 4. del
Poslušali bomo nastop pesnice Jane Putrle Srdić in zvočnega eksperimentatorja Boruta Savskega.
Nastopila sta na branju revije Literatura v Gromki 13. novembra 2007.
Pesmi Jane Putrle Srdić lahko preberete v revijalistiki ter samostojnem prvencu Kutine in novi knjigi, ki je izšla poleti 2007 pri Centru za slovensko književnost v Ljubljani, z naslovom Lahko se zgodi karkoli. >>petrak, komentarji
| 
