|
»Ne verjemi očetu,« pravi. »Kar si slišal, so bile res miši, včasih tudi mi ne moremo zaspati. Ko bi jih videl, prave pošasti so, pošasti; črne kot oglje, z dlako kot vrsta zobotrebcev ... In če hočeš vedeti, obe mački, one so ju pokončale ... Zgodilo se je ponoči. Že nekaj ur smo spali, nenadoma pa nas je prebudilo grozljivo mijavkanje. V salonu je bil pravi kraval. Šli smo dol, vendar o mačkah ne duha ne sluha ... Samo kopica dlak ... tu pa tam krvav madež.«
»In vi ne storite ničesar? Pasti? Strup? Ne razumem, kako tvoj oče vse tako mirno prenaša ...«
»Kaj mirno? To je postalo njegova nočna mora. Ampak zdaj je tudi njega strah, pravi, da jih ne smemo izzivati, da ne bo še slabše.«
Italijanska kratka proza četrtič, kratka zgodba Miši, pisatelja Dina Buzzatija, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Katja Š., Jaka, Rok in Matej
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak
>>kristinas, komentarji
Poslušali bomo bošnjaškega pesnika Hadžema Hajdarevića. Pesmi v originalu je prebral v kavarni Slamič 7. novembra 2007, ko je bil na tridnevni turneji po Sloveniji in predstavljal svojo knjigo pesmi v slovenščini, naslovljena je Ustje jezika. Pesmi sta prevedla Josip Osti in Boris A. Novak, založila jo je Študentska založba iz Ljubljane. Slovenske prevode je prebrala Tanja Petrič.
Hajdarević je eden najbolj plodnih in najboljših bošnjaških pesnikov, so zapisali v knjigi Ustje jezika. Njegove pesmi so prevedene v nemščino, angleščino, turščino, slovenščino. Uvrščene so v več domačih tujih antologij. Slovenski bralci so ga od leta 2004 lahko poznali kot prozaista, saj je založba Goga iz Novega mesta izdala knjigo zgodb Hadžema Hajdarevića z naslovom Klinika za plastično kirurgijo, v slovenskem prevodu Romane Podobnik. Zdaj tudi kot pesnika. >>petrak, komentarji
V začetku novembra 2007 je Hadžem Hajdarević obiskal Ljubljano in predstavljal svojo knjigo pesmi v slovenščini z naslovom Ustje jezika. Pesmi, zbrane v knjigi, sta prevedla Josip Osti in Boris A. Novak. Založila pa jo je Študentska založba iz Ljubljane. Na slovenski turneji se je 7. novembra ustavil tudi v kavarni Slamič. Hadžem Hajdarević je svoje pesmi prebral v originalu, Tanja Petrič pa v slovenščini. Prisluhnimo odlomku.
Za prvenec Selitve obal je prejel nagrado Trebinjskih večerov poezije za najboljši prvenec v Bosni in Hercegovini. Za knjigo Pesmi ponikalnice pa leta 1996 nagrado Skenderja Kulenovića, leta 2005 za knjigo Na sonetnih otokih pa nagrado planjax. Njegove pesmi so prevedene v nemščino, angleščino, turščino, slovenščino. Uvrščene so v več domačih tujih antologij.
>>petrak, komentarji
V začetku tega tedna je nepričakovano, kot strela z jasnega, udarila vest, da je ugasnilo življenje prodornega umetnika Dušana Piriha Hupa. V zavesti širšega kroga kulturnih konzumentov bo ostal zapisan kot izvrsten vizualni ustvarjalec, fotodokumentarist ter oblikovalec nekaterih alternativnih gledaliških skupin. Dejstvo, da nas je Hup zapustil tako nenadoma, v komaj 56. letu starosti, pušča za sabo neizmerno praznino, ki jo lahko premagajo le njegova brezčasna dela in neusahljive ideje. >>mcolner, komentarji
Ali je slovenska poezija prevedljiva v madžarski jezik? Kako madžarsko poezijo dojemajo slovenski bralci? O prevajanju poezije iz slovenščine v madžarščino in obratno se bomo pogovarjali z Zsoltom Lukacsem v zadnji madžarski oddaji Lara Lingua. >>Julija_sa, komentarji
Zavrtite se v ritmu Muzsikasev in Lajka Felixa. A hkrati v glasbeni oddaji Lara Lingua spoznajte, da madžarska glasba lahko nudi veliko več. >>Julija_sa, komentarji
S klikom na slikco lahko poslušaš celotno oddajo:
Deviantovi Fragmenti (aka Elektromagnetna oziranja) je
nova, eksperimentalna oddaja, enourna poglobitev v subjekt razpet med tehno-telesom, njegovo transcendenco in nešteto poetik, ki iz te tenzije z neizmernim potencialom, s >>nova, komentarji
Medtem ko se med Evropo gradijo novi zidovi, se je pred edinstveni trio Janša, Janša in Janša postavila meja drugačne narave - meja svobodnega izražanja. Umetnikom je namreč prepovedana izvedba performansa »Signatura Dogodek Kontekst«, ki naj bi odprla berlinski festival Transmediale 08. >>Iva Kosmos, komentarji
S svojo spretno pisateljsko tehniko je Lainšček mit o Ciganih uporabil tako, da je povedal zgodbo o resničnosti, ki je svetlobna leta daleč od domnevne ciganske svobode. To je zgodba o štirih generacijah Romov, ki se na različne načine upirajo svoji revščini: pišejo pisma tovarišu Titu kot pravi komunisti, »švercajo« kavbojke čez italijansko mejo, se zapletejo v trgovino z orožjem ob razpadu Jugoslavije in v četrti generaciji pristanejo na drogi. >>Julija_sa, komentarji
Od kod izvirata kralj Matjaž ter risani junak Gustav? Kdo zna zaigrati najboljši čardaš? Katere narodnosti je bil pesnik Sándor Petőfi? Vse to in še več lahko izveste v oddaji o izvoznih artiklih madžarske kulture. Prisluhnite oddajam Lara Lingua! >>Julija_sa, komentarji
Jó napot kivánok!
Ali je v BEREMED v madžarskem jeziku čebela in MOTAŠVOLAN voznik? Do bi spoznali madžarski jezik onkraj teh mitskih besed, prislunite jezikovni oddaji LARA LINGUA. >>Julija_sa, komentarji
Predstavljali bomo festivale, ki trenutno potekajo oziroma se bodo kmalu začeli.
Pišite, če vas zanimajo določene izbrane informacije.
>>Saška, komentarji
Od tega torka dalje lahko v galeriji Kapelica pritisnete na rdeči sprožilec, ki se zastonj ponuja sredi v oči bijoče retro dezajnirne science fiction konzole. In v tek boste pognali nič manj kot ples črnih marel v dežju in obenem še huje, ples humanoidnih poliesterskih štrcljev na imaginarni vodni površini. >>Igor Bijuklič, komentarji
V današnji oddaji Lara Lingua spoznajte Madžarsko! Poskusite ugotoviti, v katerem mestu se nahaja Agi in si priborite madžarsko-slovenski slovar ali pa jo vprašajte kaj o življenju na Madžarskem. >>Julija_sa, komentarji
Poslušali bomo bošnjaškega pesnika Hadžema Hajdarevića. Pesmi v originalu je prebral v kavarni Slamič 7. novembra 2007, ko je bil na tridnevni turneji po Sloveniji in predstavljal svojo knjigo pesmi v slovenščini, naslovljena je Ustje jezika. Pesmi sta prevedla Josip Osti in Boris A. Novak, založila jo je Študentska založba iz Ljubljane. Slovenske prevode je prebrala Tanja Petrič.
Hadžem Hajdarević, pesnik, pisatelj, literarni kritik, publicist in urednik živi v Sarajevu, končuje podiplomski študij in dela kot znanstveni sodelavec na Inštitutu za jezik. Je član Društva pisateljev BiH in BiH PEN centra. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo bošnjaškega pesnika Hadžema Hajdarevića. Pesmi v originalu je prebral v kavarni Slamič 7. novembra 2007, ko je bil na tridnevni turneji po Sloveniji in predstavljal svojo knjigo pesmi v slovenščini, naslovljena je Ustje jezika. Pesmi sta prevedla Josip Osti in Boris A. Novak, založila jo je Študentska založba iz Ljubljane. Slovenske prevode je prebrala Tanja Petrič. >>petrak, komentarji
Izraz site-specific označuje umetniško delo, ki je zaradi boljših možnosti recepcije in z namenom neposredne komunikacije z okoljem posebej prilagojeno temu prostoru. In kaj torej v tem kontekstu pomeni form-specific? >>IdaH, komentarji
Dejan Habicht je v galeriji P74, minuli četrtek 18. januarja predstavil svojih 12 DOLGOČASNIH PESMI. Njegov ekspoze je obiskovalce potegnil podobno kot Fassbinderjev film v pripovedni različici. Zaradi zabavne performativnosti in jasno utemeljenega konceptualnega izvajanja, smo se odločili, da predstavitev vizualnih pesmi predvajamo v celoti. >>IdaH, komentarji
V knjižnicah so Da Vincijeva šifra, Heriji Poterji, Gospodar prstanov in Moški orgazem brez meja konstantno izposojeni. Nikakršne možnosti ni, da jih dobite. Lahko čakate več mesecev, a teh naslovov ne bo nikoli na knjižnih policah. Prav nasprotno pa je Dostojevski vedno tam, vztrajno čakajoč čudeža, da pride kakšen nadebudnež in si ga izposodi. A ker se to ne zgodi, ostaja Fjodor osamljen in neizposojen, praktično že zlepljen s knjižnimi policami. Dejstvo je, da se ljudje Dostojevskega preprosto bojijo. >>Matjaž Juren - Zaza, komentarji
V tokratni Arteriji, oddaji za sodobne vizualne umetnosti, se je Maja podala v Kinodvor na predstavitev filma in multi-medijskega projekta Zidane – portret 21. stoletja avtorjev Douglasa Gordona in Philippa Parrena. Miha je občutil duh konceptualne umetnosti osemdesetih let v od zahodnih smernic izolirani Sovjetski zvezi na razstavi Kolektivne akcije in Andreja Monastirskega v Mali galeriji, Ida pa se je podala po sledeh sanjsko mistične prostorske inštalacije Mete Grgurevič v galeriji Ganes Pratt. >>mcolner, komentarji
- Fabula (literarna)
- Fabula (filmska in fotografska)
- Flash kino v Mariboru
>>Iva Kosmos, komentarji
Obstajata dve smrti. Ena, ki pride in gre mimo, in druga, ki ostane v nas do smrti naše.
Tisto, eno, sprejmemo, tiste, druge, ne zmoremo. Ne zmoremo ji verjeti. In mislimo in pišemo in ustvarjamo svetove, da ji ne bi verjeli, da si postavimo večno živo podobo, zrenje, ki moralo postati bo spomin.
Spoštovani. Umrl je Marko Zorko in vse skupaj se zdi tako čudno ... >>Peter Karba, komentarji
Tokratna gostja Maskinega predavanja, belgijska dramaturginja MARIANNE VON KERKHOVEN, je za namen raziskovanja svoje lastne (ustvarjalne) zgodovine v primerjavo vzela dve plesni uprizoritvi, pri katerih je sodelovala. Med prvo, ki je nastala leta 1986, in drugo iz leta 2007 so se sicer resda dogajale umetniške in družbene turbulence, a očitne konceptualne vzporednice znotraj obeh projektov so bile tiste, ki so jo angažirale, da se ju loti skozi perspektivo fenomena zgodovine v umetnosti. >>Zala Dobovšek, komentarji
Mojster groteske, mojster kritike in mojster ekstremov - avstrijski pisatelj Thomas Bernhard je sicer mrtev že skoraj dvajset let, ampak v slovenščino je treba prevesti še kar nekaj njegovih del. Zadnji prevod je roman Stari mojstri. Komedija, o katerem bo večinoma govora v današnjih Novih pisarijah pet minut čez polnočjo. >>Katarina V, komentarji
Pred nekaj meseci je izšla knjižna izdaja večletnega umetniškega projekta Galapagos Damijana Kracine in Vladimirja Lebna, ki sta tako zaokrožila ta multimedijski projekt in izbrala vso tekstovno gradivo, ki je nastajalo v toku let.
>>mcolner, komentarji
Minuli teden je v Cankarjevem domu v Ljubljani znova, že tretjič, gostoval kanadski plesni ansambel Lalala Human Steps. Potem ko je slovensko občinstvo nazadnje pred nekaj leti navduševal s predstavo Amelia, ki je kasneje zaživela tudi v filmski obliki, je tokratna uprizoritev z naslovom Amjad veličastno zaokrožila dobrega četrt stoletja delovanja skupine. >>Alja, komentarji
»Danes, preden sem prišla domov, sem naročila pijačo v lokalu Tri puščice, v Corte Isolani in zagledala par, ki se je poljubljal. Izgledalo je, da jima je bilo všeč. S poljubljanjem sta nadaljevala, kot bi bila to najbolj ekstatična stvar na svetu, najlepša. Morda sem imela tudi jaz isti izraz tisto noč, ko sem spala na svoji sintetični travi, ali med svojimi posebnimi rjuhami, ali takrat, ko sem si prislonila široko, mlačno površino svojega prosojno-surfarsko-modrega likalnika Rowénta na rit, ali takrat, ko sem si telo prebarvala z akrilnimi barvami, vendar zdaj ne čutim več ničesar. Samo še utrujenost. Kot bi že občutila vse, kar je bilo moč občutiti.«
Italijanska kratka proza tretjič, kratka zgodba Stvari, pisateljice Simone Vinci, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Tjaša in Jaka
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak
>>kristinas, komentarji
Poslušali bomo pesnika Toneta Škrjanca. Pesmi je prebral na literarnem dogodku revije Literatura v Gromki na Metelkovi 13. novembra 2007. Najnovejše pesmi lahko preberete v zbirki Koža.
Tone Škrjanec piše pesmi, kot bi lovil ritem misli … z glavo piše o tistem, kar se skriva v očeh. Prereze časa najraje naslika s prvoosebnim množinskim subjektom, tako da ob poslušanju njegovih pesmi dobimo občutek domačnosti, da smo v naslikano atmosfero ujeti tudi mi, poslušalci. >>petrak, komentarji
Tone Škrjanec piše pesmi, kot bi lovil ritem misli … z glavo piše o tistem, kar se skriva v očeh. Napiše sliko. Kadi. Zija v prazno. Čisto tih je in potem še bolj. In izpiše podobe tisočerih žensk, ki gredo mimo. Prereze časa najraje naslika s prvoosebnim množinskim subjektom, tako da ob poslušanju njegovih pesmi dobimo občutek domačnosti, da smo v naslikano atmosfero ujeti tudi mi, poslušalci.
Poslušali bomo del nastopa z literarnega večera v klubu Gromka na Metelkovi. Na Literaturinem branju je svoje pesmi bral 13. novembra 2007. Prisluhnite.
>>petrak, komentarji
Študentje makedonistike na ljubljanski Filozofski fakulteti so se po izdaji knjige Sončeva sestra, prevodu makedonskih ljudskih pravljic, lotili makedonske kratke fantastične proze. Knjiga V mesečini svet obsega 20 kratkih zgodb 12 najvidnejših sodobnih makedonskih proznih ustvarjalcev. >>nika arhar, komentarji
|
| Najbolj brano |
