|
V lanskem letu je v slovenskem prevodu izšlo eno najbolj priljubljenih del v kontekstu teorije sodobne umetnosti oziroma njenega fragmentarnega pregleda, Relacijska estetika in postprodukcija francoskega kuratorja in teoretika Nicolasa Bourriauda, ki je plod dveh zbirk esejev in člankov. Relacijska estetika je kot enotno delo v knjigi izšlo leta 1998 in nemudoma postalo uspešnica v širših krogih sodobne vizualne umetnosti ... >>mcolner, komentarji
»Tramvaj Poželenje« Tennesseeja Williamsa je v začetku meseca aprila pridrvel v Dramo SNG Maribor, kjer se je odrsko manifestiral v postavitvi DAMIRJA ZLATARJA FREYA. Jasna konceptualna preobrazba teksta, ultimativna režiserjeva poetika, v žile zarezujoča glasba in igralska ekpresivnost so skonstruirali bržkone eno najbolj ekstaznih predstav v zadnjem času pri nas. >>Zala Dobovšek, komentarji
Tokratna Fotka prinaša uvod v serijo intervjujev, ki se bodo vrteli okoli razmerja koncepta in tehnike v umetniški in komercialni fotografiji.
>>pavelk, komentarji
V galeriji P74 na Prušnikovi ulici, v svetu zaenkrat še povsem neznanem Šentvidu, se je eden izmed Janezov Janš lotil kreativne resurekcije najbolj skrivnostnega med skrivnostnimi projekti Tretjega Rajha. Strogo zaupni projekt z nazivom Borghild, pod neposredno patronažo Himmlerjeve SS, je namreč skrival prototip ultimativnega orožja za dokončno rešitev moškega vprašanja – sanjsko žensko v obliki napihljive lutke ... >>Igor Bijuklič, komentarji
»Z manipulacijo spremenim mastifa v štiri pekinezerje in še mi ostane nekaj materiala za enega hrčka. Moram pohiteti, če želim pregledati sosedino stanovanje, še preden se vrne. Zaključim inšpekcijo. To so podatki, ki sem jih uspel zbrati: ime: Antonio Fernandez Calvo, starost: 56, zakonski stan: vdovec, poklic: zavarovalni agent. Dojamem, da sem v napačnem stanovanju. Kradoma odidem ven in namestim nazaj ključavnico.«
Interpretacija: Polona in Boris
Prevod in spremna beseda: Urša Červ
>>kristinas, komentarji
Poslušali bomo Vinka Möderndorferja. Izdal je 6 pesniških zbirk: Mah, Telo, Male nočne ljubavne pesmi, Zlodejne žalostinke, Skala in srce, Razhajanja.
8. februarja je kot gost Trnovskih tercetov 2008 bral v dvorani KUD France Prešeren v Ljubljani svoje pesmi iz zadnjih dveh zbirk, Skala in srce ter Razhajanja. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo Vinka Möderndorferja. 8. februarja je kot gost Trnovskih tercetov 2008 bral v dvorani KUD France Prešeren v Ljubljani svoje pesmi iz zadnjih dveh zbirk, Skala in srce ter Razhajanja. >>petrak, komentarji
V aprilskem nula8 Vam oddaja Sektor Ž ponuja v posluh intervju z Mojco Dobnikar - predsednico društva Vita Activa.
Med svoje dejavnosti štejejo tudi vsakodnevno pripravljanje novic s področja enakih možnosti spolov. Novice tedensko razpošiljajo po elektronski pošti kot F-mail. Z Mojco Dobnikar smo se pogovarjali o Društvu Vita Activa (ki letos praznuje 5. obletnico delovanja) ter o F-mailu, ki je 8. marca praznoval drugo leto svojega obstoja. >>JasminaJ, komentarji
V vsakdanjem življenju besedno zvezo »tako rekoč« uporabljamo kot mašilo, ki nam kupi čas, da svoje misli oblikujemo v nov stavek. Milan Jesih pa s to besedno zvezo nadaljuje svoj pesniški opus, katerega prelom je bil tej besedni zvezi podoben stavek: »Ne vem, če bom sploh znal povedati«. Klasju treh prelomnih Jesihovih pesniških zbirk, in sicer zbirk Soneti, Soneti drugi ter Jambi, se je pridružila četrta s pomenljivim naslovom: »Tako rekoč«. >>Julija_sa, komentarji
V petkovi, predzadnji oddaji Mr. Lingua Revisied boste lahko izvedeli vse o Poljski, Poljakih in poljščini. Govorili bomo z lektorico poljskega jezika na Filozofski fakulteti, ki nam bo povedala vse o možnostih učenja poljščine v Sloveniji. >>Boris Kern, komentarji
Če smo se nazadnje odpravili od Kraljevega parka do konca ulice Royalle na en slasten kebab čistokrvnega belgijskega porekla, se bomo tokrat ustavili kar sredi poti. Pri številki sto dvaintrideset. Sredi bolj ali manj na bruseljski način urejenih pročelij izstopa stavba, ki bi jo lahko primerjali z minimundusom evropskega parlamenta. Na številki sto dvaintrideset pozornost mimoidočega pritegne sedem raznolikih zastav, ki kraljujejo nad ulico ... >>Ana Podvrsic, komentarji
V tokratni Arteriji, oddaji za sodobne vizualne umetnosti, smo se avtorji osredotočili na pomembnejše dogodke zadnjih dveh tednov. Ida se je poglobila v dve desetletji ustvarjalnosti ameriškega zvezdniškega umetnika Matthewa Barneyja, ki je predstavljen v dunajski Kunsthalle. Tanja je prečesala izbor štirih finalistov Nagrade OHO, ki bo podeljena čez dober mesec v prostorih Centra in galerije P74. Miha je obiskal razstavo 23. člen, ki problematizira pereče produkcijske in eksistenčne pogoje mnogih vizualnih >>mcolner, komentarji
-Natečaj za Prvi mednarodni festival pop poezije
-svetovni dan Romov v organizaciji Oddelka za sociologijo FF in romskega društva »Romano pejtaušago«
-SS – XXX/ Die Fraue Helga - Odprtje enodnevnega projekta in razstave, jutri ob 20.00 uri, Galerija P74
>>Iva Kosmos, komentarji
Horjakove stripe lahko vzamemo kot naivno ironijo in kritiko, kot zrcalo družbe, ki je zavita v žanr potovanj, ki nimajo namen priti na določen cilj oziroma rešiti določenega problema, ampak je pot sama tudi cilj. Prečkanje mostov simbolizira nadaljevanje poti v povezovanju nasprotij, ki so in bodo v sodobni družbi na socialni in intelektualni ravni vedno večja. Kljub temu da si bo po zaslugi potrošniške logike, ki izenačuje vse ljudi zahodnega sveta, lahko vsakdo nabavil svoj most. >>zoran srdič, komentarji
Ne moremo trditi, da se politična elita razkazuje po modelu fevdalne javnosti. Novi reprezentanti se fizično ne pojavljajo več na javnih površinah ali povorkah. Novi reprezentanti vodijo objavljanje svojih pozicij. Izbrisali so svojo pojavnost iz prostora, kjer bi bilo možno fizično soočenje s kritiko ali komunikacijo drugih. Izginili so s površine zemlje in pristali na ploskvi ekrana ... >>Igor Bijuklič, komentarji
V Lady Chatterley ni pravega ljubezenskega zanosa in ni prave erotične strasti. Pokazati goli telesi, ki se ljubita, v ozadju pa posneti neukrotljivo silo narave in žvrgolenje gozdnih ptičkov za subverzivnost pač ni dovolj. >>TisaV, komentarji
V tokratni oddaji Mr. Lingua Revisited bo govora o Italijanih v Sloveniji. Zdaj pa zares! >>Igor Bijuklič, komentarji
Immanuel Mifsud, rojen leta 1967, je malteški pesnik in pisatelj. Leta 2004 smo ga Slovenci lahko srečali na Dnevih poezije in vina v Medani. Februarja je spet obiskal Slovenijo, tokrat je bil gost 15. Trnovskih tercetov. Na branju v KUD-u France Prešeren v Ljublajni je predstavil tudi cikel pesmi, ki je nastal med bivanjem v Sloveniji in nosi naslov: Prgišče listja iz Slovenije. Cikel pesmi je leta 2005 izšel v zbirki KM. >>petrak, komentarji
Poslušali bomo malteškega pesnika Immanuela Mifsuda, ki je kot gost 15. Trnovskih tercetov nastopil v KUD-u France Prešeren v Ljubljani 8. februarja 2008. Za slovenske prevode iz angleščine sta poskrbela Vera Pejović in Peter Semolič, ki jih je na festivalu tudi prebral. >>petrak, komentarji
Milkšejk, ki je na prvi pogled res samo nedolžna mlečno-sladoledna ameriška pijačka, v resnici pa je veliko več kot to. Milkšejk je objekt vseh naših materialnih fantazij, je moč, je denar, je nafta. In še slajše od tega, kot da spiješ svoj milkšejk, je to, da ga spiješ nekomu drugemu.
In tako ostane samo še naslednje vprašanje: kaj se bo zgodilo, ko bo milkšejka začelo zmanjkovati? Hja, tekla bo kri ... >>Matjaž Juren - Zaza, komentarji
V tokratni Lari, v petek ob 9:00, bomo spoznavali Srbe v Sloveniji, njihovo organiziranost v društva, njihove želje, odnose med njimi in ostalimi prebivalci in podobno. Celo oddajo lahko preberete in poslušate s klikom na puščici!
>>Boris V., komentarji
S festivala avstrijskega filma DIAGONALE se iz Gradca za Radio Študent javlja Saška Goropevšek >>Saška, komentarji
Deviantovi Fragmenti 3. Eno-urni polet čez, potopitev v, prisila z, prehajanjem med abstrakcijo in pojmom, znakom in ne-znakom. Tenzija med zabrisom in artikuliranim. Raziskovalno zvočno-besedilno potovanje z mnogo multitudami.
>>nova, komentarji
- Začasno zaprt Kinodvor
- DSFU v javnem pismu naznanja svoj bankrot
- I feel Slovenia – I feel censorship
>>Iva Kosmos, komentarji
Ali ste že slišali za evropski Media program in za Media desk v Sloveniji? Morda je tudi na področju filmske politike Slovenija ena izmed bolj zaprtih držav? Toda zakaj?
O programu Media smo se pogovarjali s:
- Sabino Žakelj, predstavnico Media deska Slovenija
- Ido Weiss, producentko Bela film
- Iztokom Polancem, predstavnikom neodvisnega distributerja Cinemania Group
- Heleno Fantl, predstavnico francoske nacionalne filmske šole La Femis ter
- Gorazdom Norčičem iz produkcijske hiše Qollective. >>Saška, komentarji
V novi stekleni galeriji Kapsula v podhodu Ajdovščina pri Metalki predstavlja Stripburger novi didaktično-relaksacijski izdelek ali prenosni večnamenski namizni stripovski fabulator Stripble [stipbl]. V naslednjih tednih ga bodo v različnih namenskih oblikah predstavili na treh lokacijah. >>IdaH, komentarji
Pogovarjali smo se z egipčanskim pisateljem, aktivistom in zobozdravnikom - doktorjem Alaajem Al Aswanyjem. Povedal nam je, kako težko je v Egiptu najti založnika, če pišeš o pravi naravi političnega režima, pogovarjali smo se o gejih in prostituciji, o Bushu in ameriški zunanji politiki, o multunacionalkah, o zahodu in vzhodu, masaži, terorizmu, ženskah ... S klikom na puščico lahko poslušate celoten intervju: >>nina_sl, komentarji
Morda bi se ga zgodovina spominjala tudi kot tajnika velikega Augusta Rodina, a s svojimi deli je stopil na pot k Parnasu že za časa življenja. Ko mislimo Rodina, njegovega misleca, zaživi tudi Rilkejeva fotografija. Zora fotografije je ujela zazrt, skoraj blazen, a ujet pogled. Medtem ko je pionir kiparstva 20. stoletja v snov ujel anahrono idejo pomirjenega kontemplativnega moža, je Rilke, ne pozabimo, njegov tajnik, v svet zrl kot puščica na napetem loku, ki išče cilj v svetu, ki se razblinja ... >>Peter Karba, komentarji
Ahoj! V tej oddaji bomo govorili o češko-slovenskih kulturnih odnosih in se pogovarjali s prof. Jano Šnytovo, gostujočo lektorico češčine na FF. Poskušali bomo preučiti položaj približno tristotih Čehinj in Čehov v Sloveniji, zgodovino odnosov med nami in njimi na področju šolstva in različnih društev, pokukali v preteklost migracij čeških državljanov in zaključili s češkimi risankami, ki so zaznamovale naše otroštvo. >>supersabinka, komentarji
»Nenadoma začutim, kako me nekdo stresa, da bi me zbudil, dvigam se po slojih spanca, ki si en za drugim sledijo v resničnost in dvigam se, dvigam se ...
Ko Ruth odpre oči, najprej ne dojame, kaj se dogaja. Preden zagleda moškega, ki jo stresa, ga najprej zazna. Zazna ga zaradi kiselkastega zadaha, ki ji butne v obraz kot zaušnica, zazna ga zaradi kapljic sline, ki ji polzijo po obrazu. Moški kriči: »Zbudi se, zbudi se!«
Interpretacija: Urša in Maco
Prevod in spremna beseda: Urša Červ
>>kristinas, komentarji
|
| Najbolj brano |
