V tokratnem RKHV intervjuju smo se pogovarjali z Gregorjem Podlogarjem, pesnikom, ki ima za sabo že 5 pesniških zbirk in je v letošnjem letu pri založbi LUD Šerpa izdal Vesela nova ušesa, zbirko poezije, ki se vklaplja v svet preko poslušanja njegovih zvokov in se razvija s pomočjo tradicionalnih znanj, torej že dospelih ugotovitev literarnih ustvarjalcev ter jih preoblikuje v duhu svojega dojemanja časa in prostora.
Intervju v celoti >>Andrej Tomažin, komentarji
Stefek je prispodoba nemogočega iskanja vzvodov sreče. Zanj bi bila sreča že to, da bi ponovno srečal očeta, ki je davno nazaj zapustil njihovo družino. A kaj, ko se sreče ni moč načrtovati, ne kupiti in ne izgraditi... >>Igor Bijuklič, komentarji
O malem delu malo drugače bodo na Vrhniki v impro predstavi spregovorili improligaši KUD-a France Prešeren, o ljubezni pa pansambel SSG Trst v predstavi Uh, ljubezen, ki nocoj gostuje v SNG Drama. Tudi likovno bo pestro - z razstavo železnih skulptur Mateja Plestenjaka in specifično postavitvijo Elene Fajt... >>katjaČ, komentarji
V tej izdaji smo priča diplomatski dvorni operi konca stare Evrope, holistični študiji človeka fin de siecla v njegovem naravnem zgodovinskem okolju. Glede na avtorjevo prejšnje delo ni nič čudnega, da so viri v glavnem memoaristični, da poudarek leži na opisih posameznih akterjev in da je uporabljeno celo bogastvo anekdotalnega pripovedništva, od Josepha Rotha do Jeana Jauresa. >>J.J.Adlešič, komentarji
Razstava Arneta Hodaliča v Mestni galeriji 2 ...
Izid zbornika esejev Andreja Bazina "Kaj je film?"... >>Martin Horvat, komentarji
V tokratnih Novih pisarijah smo se pobližje seznanjali z najnovejšo knjigo Rastka Močnika Spisi iz humanistike, v kateri lahko beremo že objavljene tekste ter nekatera nova besedila. Avtorjev interes v Spisih ostaja zavezan možnostim prebijanja obstoječih hegemonsko-ideoloških razmerij, ki teorijo delajo vredno njenega imena, konkretneje jo v prvi vrsti vzpostavljajo kot emancipatorno.
Klik do poslušanja oddaje! >>Barbara D, komentarji
V 51. izdaji Artefakta - oddaje za raziskovanje avtonomnega radijskega jezika v realnosti hibridnih medijev - spet brskamo po gori posnetega zvočnega materiala s 50-urnega "informansa" Postgravity Art, ki se je prejšnji mesec zgodil v Kinu Šiška - s tem, da tokrat obljubimo veliko več glasbe Darija Seravala, kot pa besed Dragana Živadinova, brez katerih seveda tudi tokrat ne bo šlo - le da jih bomo uporabljali kot semple ali šum iz ozadja.
Kot vedno zapri svoja ušesa to sredo natanko ob 20.00!
>>Bojan Anđelković, komentarji
Odpravili smo se v Galerijo Škuc, kjer smo pregledali letno produkcijo Laboratorija Inštituta za Medijsko Umetnost Univerze v Ljubljani. LIMAUL je platforma, ki povezuje podiplomske študente Videa in novih medijev na ALUO-ju in Laboratorij za računalniški vid Fakultete za računalništvo in informatiko, ter jim tako omogoča produkcijo sodobnih umetniških del. Fine in jako sodobne umetnosti16ničnič ... >>KatjaPahor, komentarji
...V Bežigrajski galeriji 1 odpirajo razstavo Alenke Sottler...
... V Kapsuli se odpira razstava Mine Žabnikar – Mine Fine...
... V Cankarjevem domu predavanje doc. dr. Saša Dolenca...
>>Nina Cvar, komentarji
Z novimi zakoni in uredbami nam namreč nova biopolitična oblast postopoma odvzema tudi najbolj osnovne človeške pravice - kot sta recimo pravica do kajenja v javnih prostorih ali pa pravica, da si lahko kupimo pivo v trgovini po deveti uri zvečer – ne da bi pri tem kdorkoli protestiral. Edino, za kar se današnji ljudje še lahko borimo je – delo! To delo pa je danes, kot vemo, vedno veliko in neusmiljeno – tudi ko ga oblast imenuje »malo«. >>Bojan Anđelković, komentarji
Tokrat se posvečamo perečemu položaju samozaposlenih v kulturi, ki na daleč zaudarja po prekarnosti, podplačanosti in svobodi v okovih. O njihovem statusu in pogojih zaposlovanja v kulturi smo se pogovarjali z magistrom Aldom Milohnićem z Mirovnega inštituta in Ireno Pivka, članico društva Asociacija in članico komisije na Ministrstvu za kulturo, v kateri se zavzema za izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi. >>dare p, komentarji
V društvu za pomoč in samopomoč brezdomcem Kralji ulice so pripravili gledališko predstavo, pravzprav vesoljski dokumentarni film z naslovom “Tisto nekaj na nebu”. Tisto nekaj na nebu, v imaginarnem svetu, ki ga ustvari predstava, zavzema mesto, ki ga ima v našem svetu “tisto nekaj, med maminima nogama”. Gre torej za miselno poigravanjem s pozicijo tabuja v družbi in morebitno spremembo le te – predstava nas namreč popelje v svet, v katerem je tabu vreme in samo vreme. >>Jernej Kaluža, komentarji
...feministična umetnost v galeriji in centru P74...
...nova knjiga Marka Uršiča Daljna bližina neba... >>Jernej Kaluža, komentarji
Tokrat v Temni zvezdi:
-Intervju s Petrom Stricklandom, režiserjem filma "Katalin Varga", in mini info blok (Nina Cvar),
-Intervju z Barbaro Kelbl, korežiserko filma "Šum v filmu", pod katerega se je podpisal tudi Viki Bertoncelj (Andrej Tomažin).
ODDAJA V CELOTI!
>>Nina in Andrej, komentarji
Poleg osrednjega programa je letošnji, sicer bienalni, plesni festival UKREP na ogled postavil tudi niz svežih projektov, ki so nastajali v sklopu programa MEDUKREP.
Teoretski spremljevalni program "dramaturški premisleki" pa je pod lupo postavil vprašanja plesne dramaturgije, njenih potencialov, a hkrati tudi uporabne zagonetnosti.
>>Zala Dobovšek, komentarji
... Samo Rugelj o novi izdaji založbe UMCO in slovenske Kinoteke ...
... literarni večer z Michalom Vieweghom v klubu CD ...
... pogovor s fotografom Antoniem Živkovićem v galeriji Fotografija ... >>KatjaPahor, komentarji
CPG Impro je v resnici bolje imenovati ČPG Impro, saj so akterji, torej tisti, ki igrajo inštrumente in uporabljajo svoj glas v zvočno-pesniškem zlitku Primož Čučnik, Ana Pepelnik in Tomaž Grom; kratica CPG pa je sestavljena iz začetkov njihovih priimkov. A to niti ni važno. Včeraj smo bili v prostorih Male dvorane v Španskih borcih priča drugemu izmed štirih dogodkov pod okriljem založbe LUD Šerpa, v seriji Odprte meje. >>Andrej Tomažin, komentarji
...korporacije vidijo cone kot osvobojena, razdržavljena območja, kjer imajo glavno besedo pravila korporacijske proizvodnje. Vendar to ni le simptom tretjega sveta! Razdržavljenje držav se je predhodno zgodilo v prvem svetu in vsi voditelji od našega lepega Pahorja do Obame zdaj obupano iščejo izgubljene regulativne mehanizme države, ki jih je mehko in neslišno pojedla globalna družba neskončnega proizvajanja... >>Igor Bijuklič, komentarji
...začetek festivala Ukrep...
...izvedba projekta Dinamo... >>matjaž, komentarji
V 153. ediciji oddaje Arterija se bomo tokrat posvetili aktualnim dogodkom doma in v bližnji soseščini, ki so zaznamovali dogajanje v preteklih tednih. V središču današnje oddaje sta dve razstavi, ki sva jih avtorja obdelala na način tekstovne refleksije in pogovorov z avtorji. To sta:
- skupinska razstava 'Changing Channels: Art and Television (1963 - 1987)' v dunajskem MUMOK-u
- razstavni projekt 'Flowers are Inherenetly Disgusting' avtoric Mete Grgurevič in Urše Vidic v galeriji Vži >>mcolner, komentarji
Katalin Varga lahko gledamo samo na en način, in sicer tako, da nam je ob njem totalno neprijetno in težko. Pravzaprav gre za uro in pol trajajoči napad tesnobe, ki pa ga scenarist in režiser Peter Strickland nad nami z minimalnimi sredstvi izvaja tako čvrsto in nepopustljivo, da mu moramo samo čestitati in ga prositi za »še«. Morda ne takoj, vsekakor pa še kdaj. Oziroma kot bi rekla Herta Müller: »V umetnosti je lepo le, kar hkrati tudi boli. Kar je lepo in ne boli, je kič.« >>Martin Horvat, komentarji
... Pridobljeno s prevodom v Modrijanovi knjigarni ob 18.uri ...
... Pozor hud ples! v Španskih borcih ob 20.30 ...
... Canan in Segregate v mariborski Kibeli ob 20. uri ... >>Jelena Mikloš, komentarji
Tako kot približno polovica prisotnega občinstva, niti po pol ure gledanja in poslušanja te velikanske in vseobsegajoče umetnine nikakor nismo mogli doumeti »zakaj se je vredno boriti za Wagnerja« in smo zapustili dvorano ter zamudili drugi del Žižkovega predavanja: raje smo šli domov brat Nietzschejevo razpravo »Primer Wagner«, v kateri Nietzsche enkrat za vselej pokaže, zakaj se nam ni treba boriti za Wagnerja ...
>>Bojan Anđelković, komentarji
Kje bi danes lahko našli Shakespearovega Shylocka, Balzacovega Goebsecka, Moličrovega Harpagona ? V literaturi? Hmm … Baje, da moderna ne pozna markantnih likov …Oderuštvo v sebi skriva pohlep oziroma skopost Zaradi njihove „brezzgodovinskosti“ je toku časa ubežala tudi knjiga Mladena Dolarja O skoposti in " Filozofiranje v Variétéju" Kavarne Union, ko se je z avtorjem pogovarjal Boštjan Narat.
Klik do poslušanja oddaje! >>Ana Podvrsic, komentarji
Berlinska publika naj se torej zabava, večno prestrašeni pa naj bodo še naprej na Bližnjem vzhodu. Pa če ste imeli ob omembi Judov kakšne druge asociacije kot holokavst, se misli nanj ne boste smeli in mogli otresti čez slaba dva tedna na četrtem Judovskem festivalu Zagreb. Njegov predsednik, gospod Lustig, v uvodnem spletnem nagovoru piše, da bo »festival poskušal spomniti na dneve, ko je norost vladala svetu, in na čas, za katerega večno molimo, da se zopet ne ponovi.«
>>zalavi, komentarji
Prenovljen spletni portal airbeletrina.si ...
Duševno zdravje v medijih ... >>Martin Horvat, komentarji
Z mednarodnim praznikom dela se je na nasprotni strani šengenske utrdbe začel krasni socialistični maj, ki ga zaznamuje tretja edicija Subverzivnega filmskega festivala. Letošnji festival zaključuje trilogijo »o političnih in umetniških revolucijah, ki so obeležile 20. stoletje«, z -glede na trenutno globalno in lokalno dogajanje- več kot primernim naslovnim označevalcem, socializmom. >>Barbara in Dare, komentarji
|