|
Devianti oscilirajo med tišino in nikoli spolirano realnostjo seksualnosti in seksualnih praks, vmes pa suspenzi, software in iskanje čistosti emocije. Violine? Klavir? Pure Data? >>nova, komentarji
... pregledna razstava dokumentarne fotografije agencije AFP
... Trouffaultovih 400 udarcev
... Sense/Stage new media Kiberpipina delavnica >>Andreja, komentarji
V tokratnih Očeh, da ne vidijo izčrpno poročamo o politično-pravnih zapletih v zvezi z (ne)imenovanjem nove direktorice Prešernovega gledališča Kranj, Ivane Đilas. Med drugim boste lahko ekskluzivno prisluhnili seji Mestnega sveta občine Kranj, na kateri je bila tudi sprejeta sporna odločba, da se razpiše novi razspis za mesto direktorja Prešernovega gledališča, čeprav je upravno sodišče v sklepu o imenovanju Đilaseve ugotovilo le formalne pomankljivosti, ki bi se jih dalo hitro odpraviti ...
>>Bojan Anđelković, komentarji
V sodelovanju z dramaturgom Goranom Ferčecem je Buljan adaptiral Evripidovo dramo z navezovanjem na popkulturo, sodobne politične mitologije in razredne stereotipe. Pa čeprav toliko materiala, ki bi potencialno lahko prinesel poglobljeno uprizorjeno kritiko - kar ne pomeni, da bi to bilo bolje - smo gledalci za glavno jed dobili serviran hudomušen sarkazem in nekaj cinizma. Brez pribora. Lahko pa smo trgali z zobmi. >>Sonja Zlobko, komentarji
... odprtje razstave Ta dan v Mali galerij ob 20. uri
... premiera filma Damjanova soba v Kinodvoru ob 19h
>>NikaG, komentarji
Senzacionalno. Jubilejna 60. oddaja za raziskovanje avtonomnega radijskega jezika v realnosti hibridnih medijev zapopada ponedeljkovo programsko luknjo. Greva se spet v živo, Željko in Anđelko. Telefoni odprti, čeprav ne vemo zakaj. Govora bo o tem. V vsakem primeru, zapri svoja ušesa ta ponedeljek, skoraj natančno ob 23.00! >>Bojan Anđelković, komentarji
Kronotopografije plesa: dve razpravi. V prvi razpravi Zapisovanje gibanja, podnaslovljeni Dramaturška meditacija o kulturni zgodovini plesnih notacij, Eda Čufer detektira momente zgodovine zapisovanja plesa in skoznje razgalja problematiko plesne notacije. V drugi razpravi Ideologije plesnega telesa Katje Praznik locira ples kot ključno točko preseganja binarnih opozicij kartezijanskega subjekta. Na primeru Ivonne Rainer in Pine Bausch odpre široko pojmovanje koncepta ideologije.
Kronos:20.30 Topos:89.3 >>Pia, komentarji
Samo v zadnjih nekaj mesecih se je protiimigrantska politika v Evropi močno zaostrila. Očitno je, da ideje človekovih pravic, svobode, enakopravnosti in druge floskule na katerih temelji predstava sodobne Evrope, nekje na poti h konkretnim praksam izzvenijo. S problemom tujstva in državljanstva se ukvarja tudi teoretičarka kozmopolitstva Seyla Benhabib v svoji knjigi Pravice drugih, ki je nedavno izšla v zbirki Temeljna dela. >>Izidor Barši, komentarji
... Okrogla miza Literarni kritiki: svobodni duhovi ali piarovci ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature ...
... Otvoritev razstave Avgusta Černigoja v Galeriji Kresija ob 18. uri ... >>Sonja Zlobko, komentarji
Selekcija predstav je ustvarila barvito paleto predstav, katere raznorodnost smo detektirali v formi, žanru, obliki, vsebini, produkcijskemu ozadju. Vprašali smo se, kaj je bil ključ pri izboru predstav? Kakšne kriterije so si postavili tokratni selektorji? Prav tako pa nas je obsedalo vprašanje v katero smer se Gibanica razvija, kaj nam želi sporočiti razen nekakšnega strokovnega, a kljub temu zelo subjektivno obarvanega prereza produkcij nastalih v zadnjih dveh letih. >>Janez Janša, komentarji
“Via Negativa odpira polje, zaradi katerega pri nas gledališče ne bo več enako, kot je bilo doslej.” zapiše Rok Vevar. Poglobljena monografska analiza projekta, kakršno ponuja Maskin zbornik Ne, Via Negativa, je tako nadvse dobrodošla... >>katjaČ, komentarji
... retrospektiva filmov Jean-Gabriela Periota v Slovenski kinoteki ...
... razstava Duše Jesih v galeriji TukadMUNGA ... >>Robert Bobnič, komentarji
...O 18. uri se s predstavo Baga-Basta v Plesnem teatru odpira festival Gibanica...
...fotografska razstava Marka Ocepeka z naslovom »Addicted to photos«...
...pogovor med slikarjem Emerikom Bernardom in likovnim kritikom Andrejem Medvedom v projektni sobi Zavoda SCCA... >>Andrej Pezelj, komentarji
V tokratnem Kinobaru besedo namenjamo filmu Kumbum (1975-1987) avtorja Florjana Gorjana, ki je bil prikazan v sklopu razstave Vse to je film! v Moderni galeriji. Kumbum je prvi slovenski eksperimentalni celovečerec in edino dolgometražno delo v opusu skrivnostnega kolektiva OM produkcija, ki je tekom sedemdesetih in osemdesetih let v Sloveniji na 8mm in 16mm trak sproduciral več kot štirideset eksperimentalnih filmov. >>BorP, komentarji
V 166. ediciji oddaje Art-Area bosta na sporedu prispevka o razstavi sodobne španske umetnosti v MGLC in diskusiji o prihodnosti Centra sodobnih umetnosti Rog.
- intervju s kuratorjema razstave 'Reproduction, Repetition & Rebellion', Sorenom Meschedejem in Javierom Martin-Jimenezom
- poročilo iz prvega diskusijskega srečanja o prihodnosti Centra sodobnih umetnosti Rog
Več v nadaljevanju
>>mcolner, komentarji
Anime že od nekdaj veljajo za kultno domeno japonske filmske produkcije, mnogo manj evropske, o balkanski pa je slišala le peščica. Technotise: Edit i ja je futuristična kiberpankovska pripoved o umetni inteligenci in človeku, ki je nastala kot hkrati posledica in nadaljevanje srbskega stripa Technotise. Animirana znanstvena fantastika striparja Alekse Vujića, ki je z lanskoletnega Liffa odnesla nagrado občinstva, je mnogo več, kot si večina obeta od prvega animiranega srbskega celovečerca. >>KatjaŠ, komentarji
...kaos in revolucije v znanosti 20. stoletja...
...moderna slovenska arhitektura v Kresiji...
...ruski filozofi o Nietzscheju... >>Izidor Barši, komentarji
Stroj za preimenovanje ali Renaming machine je naslov raziskovalnega projekta, ki je nastal na pobudo makedonske proučevalke sodobne umetnosti Suzane Milevske. Razulta vrste razstav in seminarjev je bil obsežna publikacija z istoimenskim naslovom, ki je izšla lani pri Parasite Muzeju. Namen raziskave in knjige je bil osvetliti pojave preimenovanja na podlagi umetniških praks, tematizirati družbene in politične pojave brisanja spomina ali namernega, performativnega preimenovanja... >>IdaH, komentarji
Z Marion Laval-Jeantet smo se pogovarjali ob priložnosti performansa "Naj konj zaživi v meni". Galerija Kapelica namreč v torek zvečer vabi v prostore Tobačne 5, kjer se bo Marion Laval-Jeantet spremenila v kentavra. Ne preveč zabavno šalo na stran, francoski umetnici bo ob 20. uri vbrizgan konjski serum, pri čemer bo sodeloval tudi Benoît Mangin, druga polovica bio-artističnega dueta Art Orienté objet. In konj bo tudi tam. >>Iza Pevec, komentarji
Osrednja časovna kapsula romana Naj se širni svet vrti Columa McCanna je mistično jutro, ko ljudje na ulicah New Yorka obnemijo in obstojijo ob opazovanju višin med stolpnicama dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra. »Tam gori, na višini stodesetega nadstropja, popolnoma miren, temna igračka je bil nasproti oblačnemu nebu.« >>Petra Meterc, komentarji
....performans Konj v meni v Tobačni
... pogovor ob izdaji knjige Andreja Medveda v Mestni galeriji
... video večer Obraz v kontekstu v Galeriji Photon >>Mateja Kurir, komentarji
V Temni zvezdi boste lahko prisluhnili prispevku Katje Čičigoj, ki je obiskala letošnjo, že štirideseto edicijo »Mednarodnega filmskega festivala v Rotterdamu«. Sledila bo napoved serije klasičnega brazilskega filma Andreja Tomažina, ki jo v okviru »Festivala oddaljene kulture Obraz Brazilije« prirejajo v okviru »Cankarjevega doma«. Današnjo edicijo bomo sklenili z daljšim novičarskim sklopom, prepletenim z izjavama Wendersa in Herzoga o rabi 3D tehnologije v njunih najnovejših filmih.
V celoti!
>>Katja, Nina in Andrej, komentarji
Knjiga Sir in črvi je delo, ki klasično zgodovino obrne na glavo in na ljudsko kulturo pogleda iz heretično svežega zornega kota. Podkurila bo gorečega in tudi mlačnega humanista, saj lahko univerzalnost zgodbe o revolucionarnem mlinarju spravi v reflektivni galop prav vsake možganske končiče. Tanka knjižica s kleno pripovedovalsko noto odpira svet 16. stoletja, kot ga je doživljal furlanski mlinar, ki je s svojimi zamislimi šel tako daleč, da je za njegovo usmrtitev posredoval sam papež. >>Mateja Kurir, komentarji
... celotna izjava bivše direktorice Prešernovega gledališča Kranj...
... danes na ISH in v Kresijo... >>KatjaŠ, komentarji
»Kdaj bomo lahko rekli, da poznamo gospoda Dickensa?«
Gospod Watts je na to odgovoril: »Zelo dobro vprašanje. Nekateri ga boste poznali, ko bomo do konca prebrali knjigo. Če vam preberem eno poglavje na dan, bo to čez devetinpetdeset dni.«
To sem doma težko razložila. Z gospodom Dickensom smo se seznanili, ampak ga še nismo poznali in ga še oseminpetdeset dni ne bomo.
Interpretacija: Zala, Polona in Mato
Prevod in spremna beseda: Julija Potrč
>>kristinas, komentarji
NOVICE – POLITIKA
KOLUMNA: Mihael Topolovec – recenzija knjige Romana Kuharja »Intimno državljanstvo« (ŠKUC Lambda, 2010)
NOVICE – KULTURA
Predstavitev več-medijskega projekta TRANSFUZIJA
INTERVJU: Nataša Sukič z Nino Hudej o klubu Monokel, Rdečih zorah in najnovejši REVOLTAŽI
INTERVJU: Zala Hriberšek z Urško Sterle ob izidu knjige kratkih zgodb »Večno vojno stanje« (ŠKUC Vizibilija, 2010)
INFO IN NAPOVEDNIK DOGODKOV NA LGBTIQ SCENI
Glasbena oprema: DJ Kamasutra in DJ Muza (Lezklektika)
>>nataša s., komentarji
Na razstavi, ki se je odprla 15. februarja v galeriji Alkatraz, umetnica Ana Sluga govori o dolgočasju vsakdanjega družinskega življenja. Skozi fotografijo in video se sprašuje o svoji poziciji v družini. Skratka, Ana Sluga razvija poetiko dolgočasnega vsakdana, da bi temu dolgočasju dala novi, obogateni smisel. Poskušali bomo pokazati, da je to past, v katero se je umetnica naivno ujela. >>Andrej Pezelj, komentarji
... v Rogovi Dvorani vzdihljajev se bodo ob 21. uri krušile besede ...
... Animateka v Kinoteki, začetek ob 17. uri ... >>Zora Žbontar, komentarji
John Drugi naniza vsebine, ki se večinoma neposredno nanašajo na konkretno življenje avtorja. Prične se kot improvizacija v baletnih copatih, ki jo plesalec spremlja z neartikuliranimi glasovi. Sledi ples v avantgardnih supergah, amortiziranih hoduljah in celo smučarskih pancarjih. Vsak tip obutve naj bi simboliziral določeno obdobje umetnikovega življenja: od vpetosti v hierarhijo baletnega gledališča prek vožnje kombija, ko po prekinitvi z baletom ni bilo drugega posla, do ustanovitve lastnega umetniškega >>Ana, komentarji
| 
