|
Islandski režiser Dagur Kári je stari znanec domačih filmskih dvoran. Njegov prvenec Mi, albini je bil prikazan v sklopu 14. edicije ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe, dve leti kasneje pa je s Skritim adutom na festivalu osvojil glavno nagrado vodomec. Njegov tretji celovečerni film in prvi, ki ga je posnel v angleškem jeziku, je naivna tragikomedija z naslovom Dobro srce. >>BorP, komentarji
... predavanje/performans Ane Hoffner v MG ...
... avdio-vizualna instalacija in mravlje Kuai Shena v Kapelici ... >>TinaD, komentarji
V sredo, 25. maja ob 20. uri ne zamudite nove edicije oddaje Art-Area, ki se bo tokrat še obsežneje podala po poteh sodobne umetnosti. Tokratna vsebina bo povzela in reflektirala naslendje ustvarjalce in grupacije:
- Marko Peljhan in razstava 'Kodirana utopija'
- skupina BridA z intervjujem ob razstavi 'Zamenjaj barvo'
- duo Eclipse in njun novi performans 'In vino veritas'
- Katarina Zdjelar in razstava 'Stepping In - Out'
Več v nadaljevanju oddaje; ne zamudit >>mcolner, komentarji
Ivan Peternelj je tokrat namesto predstave oblikoval gledališko postavitev z glasbo v živo. Dogodek, ki ga je naslovil Nosorog je nastal v produkciji Zavoda Flota je bil uprizorjen pretekli torek v predverju Plečnikovih Križank. Izbor prostora uprizoritve vsekakor ni naključen, temveč še dodatno poudarja avtorjevo prevzetost nad simboliko in mitologijo. >>Janez Janša, komentarji
...Dan mladosti in brisač...
...Pričetek festivala Prelet v Slovenskem mladinskem gledališču...
...V celju poteka festival Vstop prost... >>Anuška, komentarji
V tokratnih Novih Pisarijah se bomo podrobneje seznanili z znanstveno monografijo izpod peresa Simone Bergoč, ki je doktorirala s področja kritične analize diskurza, pri čemer je posebno pozornost namenila vlogi jezika pri konstrukciji narodne in državne identitete. Ta problematika je zatorej tudi tematika monografije z naslovom Slovenščina med Balkanom in Evropo, ki preučuje slovenščino v obdobju politične odcepitve od Jugoslavije in integracije v Evropsko Unijo. >>Petra Meterc, komentarji
Stefano Benni je Italijan, šteje dobrih šestdeset let in je pisatelj. Nekaj let je, kar sta izšla angleška prevoda njegovih romanov Margarita Dolcevita in Saltatempo (v prevodu Timeskipper), ampak s tem tipom v slovenščini dolgo ni bilo nič. Škoda: romana sta prima, zagrabljiva, zabavna in lahkotna ter obenem tako literarno zaresna, da se ju ne naveličamo brati. >>Andreja, komentarji
... Performans 49 muh Pierra Héberta v Slovenski kinoteki ...
... Odprtje razstave Men in Grey v Aksiomi ...
... V Photonu Video večer ... >>Zora Žbontar, komentarji
To so neskončne variabilnosti, katerih izginotje in pojavitev sovpada. To so neskončne hitrosti, ki se mešajo z negibnostjo nemega in brezbarvnega niča, ki ga prečijo, brez narave in brez misli. To je tisti hip, za katerega ne vemo, ali je predolg ali prekratek za čas. Prejemamo udarce z bičem, ki pokajo tako kot žile. Nenehno izgubljamo naše ideje. >>Bojan Anđelković, komentarji
V nocojšnji oddaji gostimo raziskovalca fizične inteligence Gregorja Kamnikarja, ki je na velikonočni ponedeljek letošnjega leta po 39ih vajah za umiranje preminul kot umetnik.
Kaj se je potemtakem zgodilo z umetniško potjo, ki jo je več kot dvajset let oral in utrjeval? Je dobila novo ime in s tem novo identiteto? Morda celo več imen in identitet? Kdo so Klemen Papež, Avo Taarinen in drugi, ki se bodo podpisovali pod nekdaj Gregorjevo umetnost? >>Anuška, komentarji
Ljubljanski dnevi Orisa so v svoji peti izvedbi zbrali mednarodne in domače arhitekte širokega dometa. Za razliko od preostalih arhitekturnih konferenc v prestolnici lahko rečemo, da so Orisovi dnevi v izredno raznoliki druščini arhitektov iskali izčiščen arhitekturni jezik posameznega ustvarjalca in ga na koncu dneva tudi našli. Brez odvečnega glamurja in, če smemo dodati, s primesjo provincialnega melosa. >>Mateja Kurir, komentarji
... Predrime v BI-KO-FEju ...
... Družbeni boji za odprti dostop v knjigarni Azil ...
... predstavitev knjige Plava ladja Vinka Möderendorfer ... >>BorP, komentarji
Kdaj se preteklost zlije s prihodnostjo, bi se lahko vprašali ob razstavi Trenutki možnosti, avtorice Tine Smrekar.
Umetnica v galeriji Alkatraz opominja na časovni preplet mnogoterih realnosti. Večini razstavljenih predmetov je skupno navezovanje na preteklost, ki
v sedanjosti vedno dobi nov pomen. >>Janez Janša, komentarji
...hrvaška Marlene Dietrich v klubu CD...
...razstava Igorja Spreizerja na Šuštarskem mostu...
...Festival Teden Mladih v Kranju... >>Andrej Pezelj, komentarji
In kako bomo razumeli Nietzscheja, ko bomo prebrali Safranskega? Tudi tako, da bomo pridobili nekakšen pred-uvod v ničejanski sunek, ki nas čaka, če pričnemo misliti. Mišljenje, ki subjekta ne bo vrnilo k njegovi notranjosti, pač pa izvrglo na zunanjost, izvrglo k tistim konicam življenja, ki so najintenzivnejša, pa tudi času najbolj neprimerna. Morda pa bo to le postalo naša usoda – postati času neprimeren. V tem je vsa aktualnost Nietzschejevega mišljenja, mišljenja, ki se nam bo vračalo, vračalo večno. >>Robert Bobnič, komentarji
... otvoritev razstave Powered by Ljudmila v MGML ...
... in otvoritev razstave Digitalne premestitve 2 v galeriji Škuc ... >>TinaD, komentarji
Eksplozija je labirint zgodb navadnih, malih, povprečnih ljudi, ki v svoji osamljenosti živijo svoje drobne svetove in se pod vdajo pritiska zunanjega, drastično izumetničenega sveta, napihnjenega z medijskimi idiotizmi, političnimi spletkami in prevarami, počutijo opustošene, osiromašene, izgubljene. Klonijo pod težo brezglavih, potlačenih strasti, so žrtve ali spotika obrekljivosti, sramu, strahu, ljubosumja, dolgočasja.
>>Bojan Anđelković, komentarji
Čeprav arhitekturna konferenca »Nova pravila, novi odzivi« ni v ospredje postavila problematičnost ikonične arhitekture, prenasičenosti in preobljudenosti mest, prav tako pa niso rekli besede o alternativni, organsko raščeni arhitekturi, ali pa o kritični poziciji arhitekture, lahko rečemo, da so evropski arhitekti prikazali vizualno poslastico. Slovenskemu slušatelju in gledalcu pa so vsaj deloma priprli vrata v veliko zgodbo aktualne evropske arhitekturne produkcije. >>Mateja Kurir, komentarji
... mednarodni daj muzejev - zastonj v muzeje...
... Antonio Negri v Ljubljani...
...otvoritev razstave DER STURM in slovenska historična avantgarda... >>Petra Meterc, komentarji
... predstava Nosorog ob 21. uri v Križankah ...
... otvoritev razstave VIS-A-VIS ob 19. uri v galeriji Equrna ...
>>Iza Pevec, komentarji
Nekaj povzetih besed udeležencev pogovora z Dušanom Makavejevim ob popolni retrospektivi njegovih del v prestolnici. Shematičen prikaz, kam je stekel pogovor in še malo o obstranskem. In novice.
V ponedeljek ob 20.30, v živo z Nino Cvar!
V CELOTI! >>Andrej Tomažin, komentarji
Miza, trije igralci sedeči za njo, magnetofoni, kasete, torbe, pisala in papirji, en face postavljeni pred publiko ... >>Sonja Zlobko, komentarji
...večer intermedijskih umetnosti s Tonijem Meštrovičem v Trubarjevi hiši literature
...glasbeno-plesna improvizacija Neforma 12 v Španskih borcih
...predavanje Mathiasa Heydna Skupnostno oblikovanje v Berlinu in onkraj na Fakulteta za arhitekturo >>Mateja Kurir, komentarji
Gospodu Najslabšu so se povesila ramena in zardeval je od zadrege. Pravkar je dojel, da nobena od njegovih neotesanih pripomb ni ušla mojim možganom gospodinjske pomočnice, ki jih je imel za prav neprožne. Tokrat ni motril ne mojih bokov ne mojega dekolteja, temveč razsežnosti lastne neumnosti.
Interpretacija: Ana P., Luka in Matjaž
Prevod in spremna beseda: Katja Zakrajšek
>>kristinas, komentarji
NOVICE - POLITIKA
INTERVJU: Nataša Sukič z Barbaro Rajgelj o Zavodu OPEN (ob njegovi tretji obletnici)
INTERVJU: Nataša Sukič s članicami ekipe didžejk in glasbenih ustvarjalk Female's'Cream (ob njihovem drugem rojstnem dnevu)
INTERVJU: Zala Hriberšek, kulturna urednica, z Gašperjem Malejem o njegovem z Zlato ptico nagrajenem prevodu "Nafta" Pier Paola Pasolinija
INFO IN NAPOVEDNIK DOGODKOV NA LGBTIQ SCENI
Glasbena oprema: DJ Kamasutra (Lezklektika) v sodelovanju s Female& >>nataša s., komentarji
Vsako nagrado je treba misliti kot subjekt. Sleherna nagrada je namreč prisiljena delovati tako kot umetnik, odločati o strategijah, logistiki, rizikih. Namesto da bi o nagradah razmišljali kot o nekih mrtvih institucijah ali imobilnih kategorijah, ki naj bi jih nalepili umetnikom, je mogoče bolje izbrati nasprotno smer in pogledati, kako nagrada v nekem slehernem polju celo konkurira umetniku, se nanj referira ali ga izključuje, z edinim ciljem napredovanja na lestvici vrednosti. >>Andrej Pezelj, komentarji
... premiera Mellvilovega Bartlebyja ob 20 ih v Mini teatru ...
... otvoritev razstave Aleksandra Zafirovskega v Tukadmungi ob 20ih ...
... podelitev Essl art award ob 19ih v Moderni galeriji ...
>>Sonja Zlobko, komentarji
...Ne vem, enim zadostuje služba, drugi potrebujejo družine in pse, tretji radi hodijo v knjižnico in naravo. Gre za nekakšno skiciranje ekstenzije življenja.
V celoti! >>G. Karba & The Zaza, komentarji
| 
