Projekta razmišljanj med vsakdanjimi pogostimi in manj pogostimi opravili se je lotila prevajalka in pisateljica Lili Potpara. V knjigi "Zgodbe na dušek" je razkrila misli intimne narave. Gre za zanimive, pikantne, včasih žalostne, otožne in srhljive; včasih pa sentimentalne, igrive in strastne zgodbe. V njih ne manjka virtualnosti, irealnosti, gradov v oblakih, dnevnih sanj in nočnih mor hkrati. Primer takšne igrivosti misli je v njeni zasedbi izšel letos pri Literarno-umetniškem društvu Literatura, v zbirki Prišleki. >>

Prikrite resnice katalonca Pere Caldersa, v obliki kratkih zgodbic, z nekajletno zamudo prihajajo na slovensko obzorje. >>

KANONIZIRAN SIMBOL MORJA IN HREPENENJA

Slovenska knjižna planjava je od letošnjega junija obogatena s še enim pomembnim prevodnim delom. To je Pomorska oda Fernanda Pessoe, ki je v dvojezični izdaji izšla v Ljubljani pri založbi ŠKUC, v zbirki Lambda. Slovensko-portugalsko izdajo je s prevodom in kakovostno spremno besedo z naslovom Velika Pessoova oda pomorščakom oblikoval Ciril Bergles, uredil in lektoriral pa jo je Brane Mozetič. Odločitev za dvojezično izdajo daje bralcu možnost neposrednega stika z izvirnikom. To prinaša vznemirjanje za bralski eros ljubiteljem Pessoe in poezije. Poznavalcem portugalščine, pesnikovega opusa in prevajalcem pa možnost za preverjanje in vzporedno branje. >>

Nekje v poznih spomladanskih dneh letošnjega leta nam je Dušan Čater postregel z novim romanom, »Ata je spet pijan«, za katerega ste verjetno že slišali. Ne ponujam vam torej novice o izidu novega Beletrininega knjižnega primerka, saj je od tega minilo že precej časa. Z vami lahko delim le svoje vtise, ki so se porodili ob prebiranju Čatrove knjige in predvsem ob branju knjigi pripisanih razlag in časopisnih recenzij. Pri tem se nisem osredotočila na kvaliteto Čatrovega dela, temveč na interpretacije, ki so se ponujale ob slednjem.


>>

Z založništvom v Sloveniji je zadnje čase hudič. Odkar so jih pred dobrimi desetimi leti ovile pohlepne ročice privatizacije, se založbam slabo piše. Tudi tistim večjim, ki so imele dobro izdelan program. Poglejmo, na primer, DZS: odkar se je iz Državne založbe Slovenije čez noč preimenovala v Drzno znanilko sprememb, ni iz svojih neder iztisnila nobene pametne reči več. Pametnih reči se menda ne splača več tiskati, ker ne prinesejo v blagajno nobenega pametnega dobička. Ali pa Cankarjeva založba: hiša je vedno slovela po izredno kvalitetnih domačih in prevodnih programih in zbirkah, tudi takšnih za najbolj zahtevno bralsko publiko. Zdaj je več mesecev trepetala pod grožnjo, da jo bodo kupili prav Drzni znanilici in iz nje naredili masovno proizvajalko dosti bolj donosnih kuharic in ženskih revij. Ko se je pred nekaj dnevi izvedelo, da sta DZS in Mladinska knjiga sklenili kupčijo, po kateri Cankarjeva pripada slednji, so si Ivanovi uredniki oddahnili: hvala bogu, pri Mladinski vsaj vedo, kaj je to knjiga. >>

PREDMESTJE Vinka Möderndorferja, družbeno-kritičen roman, ki se tekoče bere kot zgodba o čustveno otopelih in socialno odtujenih junakih. Druščina štirih odsluženih žrebcev se dnevno srečuje na kegljišču. Sicer nikoli ne podrejo nobenega keglja, ampak podirajo, ne da bi vedeli drug za drugega, zavaljeno in posteljne telovadbe potrebno »kelnarco« Štefanijo. Avtor je v opisih spolnosti pornografsko nazoren – kakor da so mehka ženska telesa, ki se pod ljubimci razlezejo kakor beljak, avtorjeva lastna fantazma. >>

LAK ZA NOHTE IN RDEČI SALONARJI ali MANTRA POSILJEVANE ŽENSKE

"Kot da me ni" je naslov romana Slavenke Drakulić, ki je v prevodu Sonje Polanc izšel junija pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph. Hrvaška novinarka in pisateljica Slavenka Drakulić, rojena leta 1949, je s svojim tudi feminističnim pisanjem v devetdesetih prebijala opne publicističnih prostorov doma in v tujini. Njena prva objavljena knjiga v tujini je leposlovno delo, roman "Hologrami strahu", izdan v Nemčiji, druga pa v francoščino prevedena "Marmorna koža" in šele potem je Evropo začelo zanimati tudi njeno publicistično pisanje, zatrjuje v intervjuju za Zarez, v številki 24 iz leta 2000. Reportažno-esejistični teksti v knjigah "Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali", "Balkan Express" in "Cafe Europa" so bili odmevno sprejeti v svetu, ki je iztekajoči komunizem v socialističnih deželah sprejemal kot eksotiko.


>>

Živalsko srce sodobne banaško-nemške pisateljice Herte Müller je v nemškem izvirniku izšlo leta 1994, letos pa je Cankarjeva založba poskrbela za njegov prevod. V roman, ki bralca nagovarja na različnih nivojih, nas vpelje kratek, navidez nepomemben prizor gledanja fotografij, ki tudi sklene pretresljivo zgodbo o štirih prijateljih. Spoznamo jih v študentskih letih in jim potem prek prvih zaposlitev sledimo skozi mlada življenja.

>>

Vračanja so prvenec sicer mladega pesnika, študenta primerjalne književnosti v Ljubljani, ki sebe v pesmi Krpe označi kot: »star sem kot te črke, a starejši od samega sebe«. Knjiga treh ciklov z naslovi Prvo vračanje, Odselitve in Drugo vračanje je junija izšla pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph. Devetnajst pesmi, tudi takih iz več delov, priča, da so Vračanja prihod in prihajanje ter seveda vračanje na atlas slovenskega pesništva. >>

Prvenec poznane novinarke je izšel v Ljubljani pri Študentski založbi, in sicer pri Posebnih izdajah, ter Društvu Apokalipsa, pri Zbirki Aurora, junija letos, a v kolofonu piše leta 2000. Urednik Beletrine, knjižne zbirke pri Študentski založbi, Mitja Čander, je prispeval tekst na knjižnem zavihku, Mitja Čander je avtorico in prvenec predstavil na novinarski konferenci in drugih predstavitvah in žurih, Mitja Čander je opravil pogovor z avtorico v Sanjalnici na Kongresnem trgu v torek, 13. avgusta. >>

Kot so globoke soteske, ki jih v milijonih let naredijo reke, tako so globoke pregrade, ki ločijo med seboj različne kulture, lahko preberemo v romanu "Globoke reke" perujskega pisatelja Jose Marie Arguedasa. Roman je kot sedmi po vrsti izšel v zbirki Moderni klasiki, pri Cankarjevi založbi, iz katere se še dobro spominjamo Šlinkovega Bralca. >>

V tokratnem Kosilu Branka Fišer predstavlja najnovejši roman Jožeta Hudečka Gluhota, ki je bil letos nominiran za nagrado Kresnik. Gre za pretresljiv roman o samoti, poosebljeni v protagonistu Otmarju Bukovniku. Protagonist je ostareli in upokojeni krojač, ki v lepem meščanskem stanovanju na nabrežju Ljubljanice živi popolnoma sam. Osamljen. Nesrečni dogodek soudeležbe pri smrti soseda pa ga potisne še globje v osamo in posledično v večno gluhoto smrti.
>>

Nicole Brossard utemeljeno začne Namestitve s citatom Clarice Lispector: »Blaga sem, toda moja življenjska vloga je okrutna.« >>

Miklavž Komelj: ROSA. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002 (Zbirka Nova slovenska knjiga).

Na knjižnih policah se je pojavila Rosa, tretja pesniška zbirka Miklavža Komelja. Kakšna je njena bera in po kakšnih poetskih poteh hodi pesnik, si preberite na naslednji strani.

>>

Časovni kvadrat, ki je na svetovni dan poezije, 21. marca, izšel pri Mladinski knjigi v Zbirki Prvenci, predstavlja svežino v tekočem objavljanju mladih slovenskih pesnikov. Med mlade poetike, razvrščene v koordinatah narativnosti, življenjskosti, urbanosti, komunikativnosti ali duhovitosti, je zasvetil drugačni Časovni kvadrat mlade slovenske pesnice Miriam Drev.


>>

Mesari – prvenec hrvaškega pesnika in novinarja Draga
Glamuzine – so stopili na hrvaške police leta 2001, še istega leta pa na slovenske kot Mesarji v prevodu Jurija Hudolina pri Študentski založbi Litera iz Maribora. >>

21. marec je svetovni dan poezije. V Kudu Franceta Prešerna je potekal že drugi sedemurni maraton branj, na katerem je bralo več kot 80 ljudi.

Doprinos k demitizaciji poezije?! >>

V ponedeljek, 11. marca, se je ob deveti večerni uri v Kudu Franceta Prešerna začel interaktivni pesniški večer, naslovljen Slopenia. Namen literarnega večera je bila predstavitev ameriške online literarne revije, ki je na medmrežju na naslovu www.slope.org. Revija Slope, kot prva ekskluzivna online revija, ki naj bi predstavljala najboljšo ameriško oziroma v angleščini pisano poezijo, je krst doživela z izvodom prve edicije novembra oziroma decembra leta 1999. Zadnja, štirinajsta številka, rojena v zimi 2002, pa je posvečena sodobni slovenski poeziji.
>>

K sestopanju iz slonokoščenega stolpa hermetičnosti verzov v času podivjane elektronskomedijske, gsm in internetne družbe morda doprinesejo literarna branja. Uspešno? Uvertura v letošnji praznik »kulture« se je zgodila konec prejšnjega tedna v Kudu Franceta Prešerna s Trnovskimi terceti. >>

Po razgibanih pokrajinah na novo natisnjernega Kašmirja Aleša Štegra potuje Aljoša Pukl >>