Ameriški skladatelj, prezrt s strani ameriškega in svetovnega kanona v klasični glasbi prejšnjega stoletja, a danes vedno bolj cenjen in prisoten v polju sodobnih godb Phill Niblock že od sedemdesetih dalje kreira glasbo, ki so jo nekoč famozno opisali tudi kot ''nič melodij, nič harmonij, nič ritmov, nič sranja''. Niblock nas namreč že od rosnih sedemdesetih zasipava z gostimi, nasičenimi zvočnimi krajinami v skrajnem prepletu frekvenc v vrtoglavih amplitudah, ki se skozi ZELO GLASNO poslušanje odstirajo v masivnih droneih ... >>

Od nastanka tega izjemno zanimivega, pa v teh krajih še ne predstavljenega albuma je minilo že več kot šest let in samo malo manj od njegovega izida. Prav zato, ker ga ob pravem času kot udarno aktualnost nismo v celoti in na primeren način uspeli izpostavi tukajšnji glasbeni javnosti, seveda pa še posebej vam poslušalcem tega radia – nekaj malega ste ga sicer bili deležni v njegovem Afrikan Ghost Programu - in še posebej, ker nekateri sadeži pokažejo vse svoje kvalitete šele, ko se dodobra »izmedijo«, je tole zakasnelo opozarjanje nanj še kako na mestu. Res je, da je Thomas Mapfumo od takrat izdal še kar nekaj albumov. Ob pomanjkljivi evidenci, katere vzrok je predvsem spremljanje njegovih morebitnih, čeprav zaradi poznanih tamkajšnjih razmer in njegovega begunskega položaja vedno boj redkih izidov njegovih plošč v Zimbabweju, vemo, da jih je bilo vsaj sedem. Med njimi so seveda tudi ponatisi posnetkov starejšega porekla, a tudi njegov zadnji, letos spet za ugledno angleško založbo Real World izdani album značilnega naslova »Rise Up«, ki v marsičem spominja na njegova najboljša glasbena leta in še čaka na svojo predstavitev. A album »Dreams and Secrets« ostaja med vsemi temi nekaj posebnega. Prav o tem vas bomo prepričevali v tokratnem razširjanju vaših obzorij, s katerim se bomo poleg vsega kar se da dostojno poslovili od tega leta. (v celoti!) ... >>

Pričujoča antologija je odličen vpogled v delo ene ključnih osebnosti sodobne elektronske glasbe – Hansa Joachima Roedeliusa. V Berlinu konec 60ih skupaj s Conradom Schnitzlerjem in Borisom Schaakom odpre alternativnim umetnostim namenjen klub – Zodiak Free Arts Lab, ki ima zelo pomembno vlogo v nastanku krautrocka. Tega pomaga sooblikovati v vplivnih zasedbah Kluster/Cluster in Harmonia, v letu 1978 pa izda tudi solistični prvenec 'Durch Die Wuste' na katerem se deloma že ukvarja z ambientalno glasbo. Te se v različnih pojavnih oblikah drži skozi vso kariero, z več kot 80 naslovi v svojem katalogu pa velja za enega najbolj kreativnih in obenem inovativnih glasbenikov, ki je vplival na številne mlajše producente, še posebno iz vrst tiste najbolj napredne elektronske struje, ki s svojimi idejami zalaga skoraj vso popularno glasbeno produkcijo. Z 'Works 1968-2005' se bomo torej sprehodili skozi delo človeka, ki je z velikim deležem sooblikoval glasbo, kot jo poznamo v zadnjih štirih desetletjih. >>

Punk kot tretji val elementarnega rock and rolla je odprl duri inventivnosti in spontanosti, iz katere so se porodila številne veje sodobnega rocka in sploh popularne glasbe, obenem je spodbudil samoorganiziranje, osebno iniciativo in delovanje mimo uradnih institucij glasbene industrije. Posebej pomemben je bil prispevek k prebujanju lokalnih, regionalnih glasbenih scen. London in New York, Manchester in San Francisco, Berlin in Ljubljana, Pariz in Los Angeles so le nekateri centri, ki so se punkom glasbeno prerodili.
Na začetku je bila vedno manjša skupina ljudi, ki je zagnala motor in ena takšnih je bila tudi v Hollywoodu. Njegovo jedro so sestavljale skupine Dils, Weirdos, Bags, X, Germs, Screamers, Randoms, Avengers, Eyes, Deadbeats, Howard Werth in Rhino 39, blizu ji je bila tudi skupina Gun Club in še kdo. Med njenimi izstopajočimi lokalnimi akterji pa je bil John Morris, bolj znan kot Black Randy. Prav z njim in njegovo spremljevalno skupino Metrosquad bomo nocoj razbijali stereotipe o punku in širili obzorja. Dobrodošli v drugi polovici sedemdesetih let! Dobrodošli v Hollywoodu!
>>

Spaghetti Western Rainbow je izšla sprva pred dvemi leti na CD ROMu v mali nakladi, pri založbi Utach records, kot zapis zvočne
improvizacije na nekem čikaškem radiu. Letošnja reizdaja nosi zapis
prve izdaje, razdeljene v daljši otvoritveni kos – tu pod naslovom
Spaghetti Western Rainbow Redux, in zaključni – The Endless Gundown, pod katerim še najbolje razpoznamo original glasbe za film The Big Gundown. Drugod pa utegnete nekateri puristični častilci
Morriconejevih orkestracij brez pomisleka razstreliti radijski
sprejemnik. No, zvočni učinek utegne biti temu podoben, kolikor boste vseeno vztrajali.
>>

Anathema so eni izmed velike trojice začetnikov tako imenovanega britanskega vala death doom metala, smeri, ki je odmevala po Evropi zlasti v začetku devetdesetih let s skupinami kot so Paradise Lost, My Dying Birde in Anathema. Dandanes med omenjenimi bandi ne moremo več vleči takšnih vzporednic, saj so jih njihovi ustvarjalni pristopi popeljali na povsem različne poti. Medtem ko se nekdaj največji v tej druščini Paradise Lost že deset let bolj ali manj uspešno poskušajo v mainstreamovskih pop vodah in My Dying Bride kontinuirano plujejo v mračnjaško romantičnih sferah, so se Anathema že v sredini devtdesetih podali na pot večnega iskanja. Vsekakor so bili vedno zasedba, ki se ni ozirala na predalčkanje znotraj glasbenih žanrov, zato njihov dodobra psihadelični pristop v nadaljnjem delovanju nikakor ni presenetljiv. >>

DFA ali Death from above sta američan James Murphy, znan drugače kot šef LCD soundsystema in njegov angleški kolega in producent Tim Goldsworthy, ki se z muziko ukvarjata že petnajst let. Po prvem albumu remiksov letošnjega aprila v katerem sta se lotila izvajalcev kot so Chemical brothers, Le Tigre, Radio4, Gorrillaz, Jon spencers blues explosion in drugih je sledil še drugi del, kjer so na vrsto prišli: Nine inch nails, Cromeo, electroclash ikona Tiga, elektrodisko gospodična Goldfrapp, danski dance duo Junior senior, funk rokerji N.E.R.D., angleški elektropoperji Hot chip in in triphopaški dvojec UNKLE, katerega del je tudi že poprej omenjeni Tim. DFA remixes drugi del je tako sestavil celoto, ki je izšla ob priliki petega rojstnega dne založbe Death from above. Ker gre v današnji kompilaciji za remikse komadov, jo lahko gledamo na dva načina: kot nekakšen reprezantativen dfa primerek ali pa kot na dvoboj originala in remixa. Kar se tiče prvega, sta dfa dosegla svoje: kdor ne pozna originalov, bo zlahka ploščo kupil kot njuno zadevo, saj sta - zanimivo - izbrala tudi originale z vokali, ki so neverjetno podobni tistim na lcd soundsystem. Kar zadeva drugo pa sta seveda dvoboj z originalom kdaj dobila, kdaj pa tudi izgubila. (v celoti!)
>>

Kot je bilo rečeno že ob prvem delu tegale dvojnega ploščka pred dvema tednoma, je glasbena zakladnica Alžirije silno obsežna. V grobem bi jo lahko razdelili na tisočletno klasično tradicijo z izpeljankami v starosti od nekaj stoletij do nekaj desetletij, zanjo so značilna številna glasbila, zlasti strunska in godala, ob spremljavi manjših bobnov in tolkal ter vokalov, torej je tišja, bolj komorna, potem na večtisočletne glasnejše tradicije ruralnih prostorov, zaznamovane z večjimi bobni in tolkali ter piščalmi in kakopak vokali, na pretežno vokalne religiozne tradicije, ki imajo lahko instrumentarij obeh omenjenih, ter nazadnje na popularne glasbe 20. in 21. stoletja, ki vsebujejo vse našteto v različnih odmerkih, vplive od vsepovsod, zlasti iz Egipta in Bližnjega vzhoda, poznejše z dodano elektriko in elektroniko. Kakopak se dvojni album, ki je izšel v letu Alžirije v Franciji leta 2003 pri Inštitutu arabskega sveta v Parizu, kljub okrajšanim utrinkom ne more pomuditi pri vsem omenjenem, temveč se omejuje na izbor izvajalcev pretežno akustične popularne glasbe dobre prve polovice 20. stoletja, povečini izhajajoč iz klasičnih tradicij >>

Pri "seriji neslišane glasbe" je letos na plano priletel posnetek
nastopa, ki ga je trio odigral na Jazz festivalu Unna leta 1982. Posnetek postavlja koncertnega znanca zadnjih let, Petra Brötzmanna, vmanj stalno druščino. Trombonist Albert Mangelsdorff je z omenjenenim bavarskim pihalcem v tistem času sodeloval v triu, v katerega pa jetokrat na tolkalih 'vskočil' še Gunter "Baby" Sommer, ki pihalsko podajanje zaokroža v nenavadno poslušljivo, že skoraj 'swingovsko'igro ... >>

Zakladi alžirske glasbe, prvič: El Hadj M'hamed El Anka, El Hachemi Guerouabi, Hacene Said, El Hadj M'Rizek, Amar Ezzahi, Dahmane El Harrachi, Abdelkrim Dali, El Hadj El Ghafour, Mahieddine Bachetarzi, Sadek Abdjaoui, Larbi Bensari, Dahmane Ben Achour, Mohamed Kheznadji, Cheikha Yamna, Cheikha Tetma, Fadila Dziria, El Hadj Tahar Fergani, Hassan El Annabi ... >>

Soumagoro Kante, kralj Sossa v starem mandinškem cesarstvu, je nekoč srečal demone in pri njih videl balafon. Hotel ga je odkupiti, a demoni so imeli sami več kot dovolj zlata in diamantov. Želeli so si človeškega bitja. Kraljeva mlajša sestra Sia Kante, ki ga je spremljala pri tem, ko je mešetaril z demoni, se je sama ponudila, da naj jim jo izroči, da bo lahko imel balafon, ki si ga je tako želel. In posel je bil hitro sklenjen. Sia je ostala pri demonih, Soumagaro pa je vzel balafon in ga odnesel v svojo skrivno hišo, v kateri je hranil vse svoje tajne zaklade, ki si jih je nabral v letih svojega kraljevanja. Zaradi njih je imel veliko naravno moč in številne nadnaravne sposobnosti. (več) ...
>>

The Future Crayon je kompilacija posnetkov, ki jih je zasedba Broadcast že izdala na singlih, EP-jih in drugih nosilcih zvoka med leti 1998 in 2003. Čeprav so bili stranski zvočni produkti tega birminghamskega ansambla vedno krepko eksperimentalni v primerjavi z materialom, predstavljenim na albumih, pa zgoščenost in logičnost poteka te kompilacije preseneča v nadvse pozitivnem smislu. Broadcast dokazujejo, da so vrhunski preizpraševalci elementov, ki tvorijo podstat popularne glasbe, ter da že vseskozi uspevajo balansirati eksperimentalnost z milozvočjem na zelo samosvoj način. (v celoti!) ... >>

Jure Matičič vam bo predstavil sožitje sodobne klasične glasbe in sodobne elektronske glasbe, prihajajoče iz laboratorijev založbe Warp. V izvedbi znamenitega londonskega orkestra London Sinfonietta boste slišali dela, ki soočajo, vzporejajo in izprašujejo odnose med Aphexom Twinom in Squarepusherjem ter Johnom Cageom, Conlonom Nancarrowom, Gyorgyjem Ligetijem, Edgarjem Varesejem, Stevom Reichom ... >>

Prepogosto se ob obravnavah različnih zasedb uporablja obrabljene izraze kot je na primer »kulten«, vendar v primeru »Dead Moon« je kult realen in še kako živ. S trinajstimi studijskimi albumi, petimi koncertnimi, z dvema kompilacijama in s kopico singlov so osvojili srca številnih navdušencev nad kitarskimi rock'n'roll godbami po vsem svetu. »Dead Moon« dobesedno utelešajo bistvo »rock'n'rolla«. Zakaj je temu tako, bomo skušali razjasniti v nedeljski oddaji »Razširjamo obzorja«. Priložnost za to »razširjanje« je odlična, saj se čez dober teden ponovno vračajo v Ljubljano, poleg tega se je slavna založba »Sub Pop« letos posvetila izdaji dvojnega albuma, ki predstavlja skoraj dvajsetletno ustvarjanje tega izredno ustvarjalnega in za sodobne značilnosti produkcije popularnih godb tudi samosvojega tria. Danes bomo torej predstavili njihovo odlično antologijsko zbirko »Echoes of The Past«.
>>

Danes bomo razširjali obzorja s triindvajset let staro glasbo, z glasbo, ki je nastala in ki se je kalila nekaj korakov stran od Radia Študent, v kleti bloka štiri Študentskega naselja v Rožni dolini, v takratnem Discu Študent. Segli bomo v eno najplodnejših obdobij slovenskega rocka in sploh naše popularne glasbe, v začetek osemdesetih let, ko je prva faza punka bila že mimo in ko se je razrasla ljubljanska in z njo slovenska alternativna scena. Arhivska fonografska zbrika Arhefon Društva za raziskovanje popularne glasbe in založbe NIKA je namreč končno izdala prvo ploščo iz serije Pank u Lublan, retrospektivno izdajo ljubljanske Vokalno-instrumentalnega ansambla Via Ofenziva. Vse skupaj bo začinjeno z intervjujem z Esadom Babačićem- Carjem ... >>

Bojana Šaljić je glasbenica mlajšega rodu, ki je srednješolsko glasbeno izobrazbo nadaljevala s študijem kompozicije v Ljubljani, in se zatem lotila še študija elektroakustične glasbe na Dunaju. Ves ta čas se je na večjih mednarodnih natečajih uveljavljala kot skladateljica, v zadnjih letih pa tudi perspektivna avtorica v polju električno modificirane, oziroma elektroakustične glasbe. Welcome to the Dooshaland predstavlja pregled ravno teh del, se pravi devet zvočnih popotovanj, nastalih med leti 2000 in 2005, bodisi kot samostojne kompozicije, kot zvočna instalacija ali pa kot del multimedialne postavitve. (v celoti!) ... >>

Ob deseti obletnici ene ključnih podtalnih hiphop založb STONES THROW vam predstavljamo kompilacijo njihovih najbolj cenjenih gobezdačev, stihoklepcev in kovačev beatov, med njimi Jaylib, Madvilliain, J Dilla, Madlib in drugi, ki so zaznamovali hiphop zadnjih nekaj let. Skratka impresivna banda pod vodstvom šefa založbe Peanut Butter Wolfa ... >>

Drugi del ljubezenske zgodbe o Taherju in Zohri v interpretaciji iranskega mojstra Rowshana Golafruza z glasom in dotarjem. Njun zakon je bil dogovorjen v trenutku, ko sta se rodila. A vendar sta mladostna nestrpnost ljubimcev in človeška muhavost despota razbila dogovor in hudo sta se morala boriti, da sta dosegla to, kar je bilo zapisano že pred njunim rojstvom: LJUBEZEN!
>>

Tortoise so pred kratkim na trojno cd-jko in dvd prenesli stranske poti v svojem ustvarjanju, ki v obliki singlic, remiksov in manj dostopnih izdaj pomembno sotvori njihovo celostno podobo, podobo, ki je zaznamovala zvočno estetiko, danes poimenovano post rock. Antološka zbirka pa je dokaz širokih izraznih potencialov znotraj danes že zamejenega žanra. Tako Tortoise ne plujejo le po razširjenih rokerskih zvočnih poljanah na sledi krautrocku, pač pa segajo globoko v različne zvočne estetike konkretne godbe, dubovskih studijskih eksperimentov, jazzovskih obzorij in sodobne elektronike ... >>

Prvi del ljubezenske zgodbe o Taherju in Zohri v interpretaciji iranskega mojstra Rowšana Golafruza z glasom in dotarjem. Njun zakon je bil dogovorjen v trenutku, ko sta se rodila. A vendar sta mladostna nestrpnost ljubimcev in človeška muhavost despota razbila dogovor in hudo sta se morala boriti, da sta dosegla to, kar je bilo zapisano že pred njunim rojstvom: LJUBEZEN! >>

Retrospektiva plošča ''Night Through'' predstavlja cvetober redkih izdaj, živih posnetkov in davno izgubljenih malih izdaj kultnega njujorškega strunarja Lorena Connorsa. Connors pooseblja ekstremno, globoko senzibilnost pri ubiranju strun na sledi arhaičnih bluesovskih tvarin z osupljivim razponom med raskavim, surovim in umetelnim, mehkobnim zvenom, ki formo preteklosti uklene v povsem samosvoj svet ... >>

Hacienda je bila center plesne glasbe konec 80-ih in v začetku 90-ih, ko so v britanski prostor lansirali acid house, iz katerega je pozneje nastala večina sodobne popularne elektronske glasbe. Ob punk rockovskem CBGB in chill out Cafejem del Mar je Hacienda torej eden tistih klubov, ki so močno vplivali na glasbene smernice in omogočili prodor tovrstne kulture tudi v bolj mainstreamovsko sredino. Precej zaslug za uspeh kluba gre pripisati glavnim madchesterjevcem; Tonyju Wilsonu s Factory Records in zasedbi New Order, katerih basist Peter Hook Hookey je tudi izbral in zmiksal komade za kompilacijo Hacienda Classics, na kateri je cela vrsta največjih uspešnic iz zlatega obdobja plesne acid house glasbe. >>

V tokratni oddaji Razširjamo obzorja se bomo potopili v futuristični svet kanadskih metalnih posebnežev Voivod ter njihove pete, najznačilnejše in najuspešnejše plošče »NothingFace« izdane leta 1989 za Mechanic Records / MCA. >>

Sodobno malgaško glasbeno produkcijo na tem radiu spremljamo že vsaj dobrih 15 let. Takrat enkrat, konec 80. let prejšnjega stoletja, se je na mednarodnem prizorišču tudi zares začela pojavljati med ostalo ponudbo afriške popularne godbe, 90. pa so spravila v mednarodno orbito nekaj izjemnih malgaških ustvarjalcev ter skupin, ki so tamkajšnjo aktualno glasbeno produkcijo povsem enakovredno postavile ob bok najboljšemu, kar smo do takrat spoznali s Črnega kontinenta. In ko smo že mislili, da malgaško glasbo vsaj tako počez dovolj dobro poznamo, smo dobili v roke tole zbirko posnetkov različnih izvajalcev, ki ponuja našim ušesom povsem novo, »kitarsko« razsežnost v tradicionalni glasbi malgaških ljudstev z jugovzhoda tega otoka. Z njo se dogodi pomemben preskok od poznavanja aktualne glasbene tvornosti v njegovem osrednjem delu okrog prestolnice Antananarivo h glasbenim posebnostim drugih predelov tega v vseh pogledih izjemno raznolikega otoka; v tem primeru v 1000 kilometrov oddaljenem urbanem središču otoškega jugozahoda Toliary oziroma Tulear, kakor njegovo ime izgovarjajo lokalno. (več!) ... >>

So called je en tak židek, k bi rad rapal in je pogruntal, da ne more
repat o pištolah, ketnah, dopu, bejbah ... ampak o tem , kar pač je ...
pa je iskal sample za svojo muziko in se ful na fural na vzhodnoevropsko judovsko tradicijo, klezmer in ta jajca ... in naredil tale album, ki temelji na melodijah, ki si jih židje (predvsem njihova deca) že ne vem kolk stoletij prepeva ob veliki noči, ko se oni spominjajo odhoda iz egipta v obljubljeno deželo ... no, so called ga mal rapa zraven ma ša še razne cameo postanke tipa killah priest,trevor dunn, david krakauer ... dost zabavno, u glavnem. >>

S posameznimi primerki terenskih posnetkov glasbe različnih afriških ljudstev in okolij, ki so izšli v francoski zbirki Prophet, smo se v minulih letih že srečevali. Gre za objavo premišljeno izbranih in znalsko-občutljivo predstavljenih posnetkov, ki jih je »zagrešil« francoski skladatelj, pianist in muzikolog, v povezavi z njimi pa predvsem raziskovalec, popotnik, snemalec in fotograf Charles Duvelle sredi prejšnjega stoletja v originalnem okolju njihovega nastanka. Zbirka vsebuje tudi album z naslovom »Musiques Banda«, ki je izšel leta 2001 kot njen dvaindvajseti del. Ljudstva, ki jih uvrščajo v etnično skupino Banda, živijo v glavnem v osrednjih in vzhodnih predelih Centralnoafriške Republike, od meje z Republiko Kongo pa v notranjost države, ter se med seboj zelo razlikujejo. (več!) ... >>

Izbor terenskih posnetkov vokalne in inštrumentalne glasbe rezijanskih Slovencev, objavljen na CD-ju Pesmi in glasba rezijanske doline, je rezultat sistematičnih etnomuzikoloških raziskav med leti 1962 in 1996. CD sodi v sklop zvočnih publikacij Glasbenonarodopisnega inštituta, ki je začel dokumentarne posnetke slovenske ljudske glasbe izdajati najprej na gramofonskih ploščah že leta 1967. Rezija je majhna gorska dolina v zahodnih Julijskih Alpah na italijanski strani, dolga okoli 20 kilometrov, na najširšem delu pa široka le 4 kilometre. Zaradi zemljepisne lege, ki omejuje redne in pogoste stike z drugimi prebivalci, tako italijanskimi kot slovenskimi, so Rezijani skozi stoletja ohranili specifične kulturne značilnosti v narečju, petju, glasbi in plesu. Od sedmega stoletja, ko so se v dolino naselila južnoslovanska plemena, se je zaradi izolacije izoblikoval in ohranil poseben glasbeni stil. Kljub temu pa je na rezijansko glasbo v veliki meri vplivala predslovanska staroselska kultura. Tako najdemo podobne glasbene strukture tudi pri Bretoncih v Franciji, pri Ircih in pri Škotih. >>

Huerque Mapu so kmalu po ustanovitvi postali ena najpomembnejših latinskoameriških protestnih skupin, ki je svoje glasbene in ideološke korenine našla pri revnih in zatiranih prebivalcih Latinske Amerike. Ker so v večini tamkajšnjih držav vladale vojaške diktature, je imela skupina veliko podporo predvsem med študenti in mladino, zelo hitro pa je našla stik z levičarsko peronistično mladino, ki se je zavzemala za to, da se izgnani voditelj Juan Domingo Peron znova lahko vrne v Argentino. Huerque Mapu so se že na svoji prvi turneji po argentinski Patagoniji srečali z današnjim argentinskim predsednikom in tedanjim peronističnim mladinskim aktivistom Nestorjem Kirchnerjem, svoj politični vrhunec delovanja pa so dosegli s ploščo, ki je predmet današnjih Razširjenih obzorij. Gre za ploščo z zgovornim naslovom – Montoneros, ki je izšla leta 1974. >>

David Murray se je v zadnjem obdobju svoje ustvarjalne poti posvečal nekako petim področjem. Na eni strani se je vedno bolj usmerjal k proučevanju in preigravanju jazzovske zgodovine. Temu ob bok lahko postavimo avtorske poskuse z »big bandom«, še vedno nastopa in snema tudi s svojim kvartetom, projektno pa je segel celo na področje sodobne opere. A za nas so tokrat zanimivejši njegovi projekti, povezani z nejazzovskimi glasbenimi tradicijami. V njih poskuša redefinirati svoje etnično poreklo in s tem seveda tudi kulturno ozadje svojega ustvarjalnega početja. (več!) ... >>

Datiranje nastankov nekega glasbenega žanra je zelo nehvaležno početje, odprto mnogim interpretacijam in subjektivnim pogledom, le redko pa tudi splošnim konsenzom. Vsak se namreč drugače spominja svojega kosa zgodovine, še posebej če gre za velikane glasbenega žanra, ki ga danes poznamo pod imenom techno.Njegova definicija je sicer zelo široka, saj za nekatere predstavlja kar celoten spekter elektronske glasbe, za poznavalce pa le določen del plesne elektronske kulture, ki ima svoj izvor v ameriškem mestu Detroit ... >>