|
Gostili bomo Feministično skupino, ki se je širši javnosti predstavila na letošnjem festivalu Rdeče zore. Članice skupine bodo spregovorile o feminizmu, nasilju nad ženskami, patriarhalnih vzorcih v vsakdanjem življenju in še čem. V pogovor se boste lahko vključili tudi poslušalci in poslušalke. Ob koncu oddaje pa bomo napovedali zaključni večer festivala Rdeče zore. >>Katja, komentarji
V oddaji ste lahko zvedeli, kaj se te dni dogaja na slovenskem fotografskem prizorišču.
Vabimo pa vas tudi k ogledu spletne galerije. >>pavelk, komentarji
Cankarjev dom je prejšnji teden pričel s predvajanjem zmagovalnega filma preteklega Liffa, ki mu je mednarodna žirija (v sestavi: Alissa Simon, ameriška filmska kuratorka in zgodovinarka, avstrijska filmska publicistka Christine Dollhofer in slovenski gledališki in filmski igralec Brane Šturbej) med sedemnajstimi kandidati podelila nagrado Vodomec in sponzorskih 5000 eurov. >>helenab, komentarji
"... dolinica ob nastavku vratu ob stičišču ključnic, pričakujoča navlažitve in nižje, pod ključnico nežni zametki prsi, od katerih sem se počasi, zelo počasi, s krožnim gibom zarisoval simetrične spirale, vse tesneje obkrožajoč otrdele od hrepenenja, ojačane v poželenju ovenčanja njenih prsi, dokler mi jih ni kar sama podajala, nepotrpežljiva, da bi z njimi v ustih izzval duhove iz njenih ust, duhove mrtvih ljubimcev, ki so se v njenih mrmranjih in šepetanjih prebijali na svet in metali skodelice z miz in mršili rjuhe in naju prepričevali, naj odvrževa občutljivost v dobro poželjivosti ..."
zgodba Prikazen, Wojciecha Kuczoka, v oddaji Tu pa tam, v nedeljo ob dvajsetih.
bereta: Ana P. in Napo
>>petras, komentarji
| |
Pogovarjali smo se z Dano Budisavljević, izvršno direktorico festivala ZagrebDox, ki je predstavila njegov program in usmeritve.
ZagrebDox smo tudi obiskali ...
Dodatek ob bližajočem se ljubljanskem festivalu dokumentarnega filma | | |
>>Saška, komentarji
Stephen Watts, Pia Tafdrup, Amir Brka, Romeo Mihaljević so imena, ki so zastopala poezijo zunaj slovenskih meja na Trnovskih tercetih 2005.
Na knjižne police pa že stopata dve knjigi.
Pri Centru za slovensko književnost je leta 2004 že izšla knjiga pesmi Danke Pie Tafdrup z naslovom Kristalni gozd. Knjiga vključuje tako pesmi v danščini kot tudi slovenske prevode prevajalke Maje Caserman. Letos pa se pri isti založbi v zbirki Aleph pripravlja v prevodu Braneta Mozetiča izbor hrvaškega pesnika Romea Mihaljevića z naslovom Dnevnik izginjanja. >>petrak, komentarji
Zdi se, da se vsi odtenki modre barve, ki jih odsevata nebo in ocean, hitreje najdejo zapisani med turističnimi zgibankami kot v leposlovnih delih. Agencije kar tekmujejo v poudarjeni metaforičnosti: smaragdno zelena, turkizno zelena, turkizno modra, globoka modrina, nebeške barve, in tako dalje. >>petras, komentarji
Za prvo marčevsko opoldne pripravljamo: Intervju in kritiko razstave Matrica – koincidenca Sreča Dragana in sodelavcev, pogled na razstavo Primer, ki se očem daje v Mali galeriji, del oddaje pa bomo posvetili spominu na preminulega kustosa sodobne umetnosti Haralda Szeemanna. >>vizualka, komentarji
Če lahko sodimo po zamahu, s katerim se letošnje leto postavljajo na ogled arhitekturne razstave, se nam očitno obeta bogata bera tovrstnih dogodkov. Skozi veliko sprejemno dvorano Cankarjevega doma se preči že druga arhitekturna postavitev. >>Ksenija B., komentarji
"Zato sem obseden od stvari, dogodkov, ničvrednih podrobnosti, naštevanja, rad vem, kako se kaj imenuje in zato imam revne pokrajine raje od bogatih, saj imajo predmeti šele tam resnično vrednost in zelo možno je, da jih ljudje vsaj nekoliko ljubijo, saj nimajo nič drugega. Ne obožujejo, temveč ljubijo, ne da bi to sploh vedeli. Stvari obožujejo bogataši. Občudujejo sami sebe v steklenih površinah in se na koncu spremenijo v svoj odsev. Njihove stvari so tako drage, da se nikoli ne uničijo in v tem je njihova nesmrtnost."
Tu pa tam, v nedeljo ob dvajsetih ...
 >>petras, komentarji
Kdo je posredno odgovoril: »kajti jezik, tako kot salama, mora pozimi zoreti s svinjskim trpljenjem vseh govoric.«
Vprašal in odgovoril je Londončan Stephen Watts, eden izmed devetih gostov Trnovskih tercetov 2005, ljubljanskem, jaz dodajam: mednarodnem, pesniškem festivalu, ki ga je ob podpori kulturnega ministrstva ter v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in s Centrom za slovensko književnost že dvanajstič organiziral Kud Franceta Prešerna. >>petrak, komentarji
 Arterija spet z vami po mesečnem premoru. Pripravljamo kritiko razstave Viktorja Bernika, ki je na ogled v Mestni galeriji v Novi Gorici. K sodelovanju je Arterija povabila novo sodelavko kulturne redakcije Majo Smrekar, ki bo poročala, kaj storiti z avdiovizualnimi arhivi. Za konec še informacijo o novem priročniku, ki so ga izdali pri Studia Humanitatis in se ponaša z naslovom Skupine Gibanja Težnje v sodobni umetnosti od leta 1945.
>>vizualka, komentarji
Tokratna oddaja se bo posvetila zgodovini. Povod: knjiga Gisele Bock Ženske v evropski zgodovini, ki je lani izšla pri založbi *cf. O knjigi bo spregovorila prevajalka Seta Knop, o pomembnosti koncepta spola za zgodovinopisje, o odnosu do ženske zgodovine v slovenskem zgodovinopisju in o življenju žensk v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja na Slovenskem pa bo govorila zgodovinarka Sabina Ž. Žnidaršič. >>Katja, komentarji
Natečaj je zaključen. Ogledate si lahko zmagoslavne in v ožji izbor izbrane fotografije.
 >>pavelk, komentarji
"-Fantek, fantek – je odgovorila mlajša in odvila otroka z dekice.
Odmaknila mu je z oči modro volneno kapico. Otrok je spal. Njegov majhen naguban obrazek je gospoda Vladka spominjal na oreh brez lupinice. Bil je grd.
-Čudovit. Kako mu je pa ime?
-Nima ga še.
-Vladislav.
-Vladislav? Kdo pa danes daje otroku ime Vladislav?
Nakremžil se je. Globoko je potegnil cigareto."
Kratka zgodba "Žurek". >>petras, komentarji
V sredo, 26. januarja, je bila v Bežigrajski galeriji razstava enega najstarejših slovenskih
slikarjev, Klavdija Zornika. Umetnik kljub svojim štiriindevetdesetim letom še vedno vztraja v nenehnem iskanju odgovora na vprašanje o bistvu statusa slike kot legitimnega umetniškega objekta. Slikar je mnogo let posvetil študiju likovne teorije, ki jo je tudi predaval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V svojih slikah prikazuje opredmetenje tega znanja. Temeljno izhodišče njegovega dela je modernistična definicija slike kot samostojnega umetniškega objekta, hkrati pa slikar svoja dela na vsebinski ravni podvaja z intimno figurativno izpovedjo in poudarjeno ekspresivno noto.
>>Maja Smrekar, komentarji
 Delo francoskega filozofa, sociologa in očitno tudi fotografa, rojenega na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, nedavno preminulega, je na ogled v galerijah. Sam se je sicer imel predvsem za misleca in tolmača miselnih svetov ostalih. Posameznikov, skupin, družbenih okolij. Vendar je svoje delo poleg v besede, prevajal tudi v fotografije. In zaradi tega njegovo delo danes visi po galerijah. Natančneje, prav zdaj visijo njegove fotografije v Galeriji sodobnih umetnosti v Celju. >>pavelk, komentarji
V torek, 18. januarja, je bila ob 19. uri v galeriji Equrna otvoritev razstave perspektivnega avtorja iz vrste mlajših slovenskih sodobnih slikarjev, Mihe Štruklja. >>Maja Smrekar, komentarji
 Da zaradi naslova ne bi pričakovali preveč, so ustvarjalci predstave povedali, naj ga ne jemljemo dobesedno. Da je zgolj malce provokativen in bi bilo ustrezneje reči – nekaj malega o ženskah.
Lahko da se boste v kateri od vlog prepoznale, lahko da boste jezne, da, za boga, me pa nismo take, lahko da boste samo zavijale z očmi ali pa se nasmejale – kaj od tega gotovo; predstava predvsem želi, da iz dvorane ne odidemo ravnodušni. >>Katjak, komentarji
Prav ob koncu preteklega leta, se je na policah slovenskih knjigarn, zdaj pa verjetno tudi že knjižnic, pojavil priročnik z naslovom Kdo je kdo v antiki. Knjiga, ki v kratkih geslih razkriva skrivnosti mitologije, zgodovine in umetnosti Grkov in Rimljanov, bo gotovo dobro služila študentom umetnosti in humanistike, tistim, ki se želijo podrobneje spoznati s preteklostjo in celo reševalcem križank. >>vizualka, komentarji
Arterijin jedilnik bo zopet pester! Po zadnje čase ustaljenem a popolnoma nenačrtovanem vzorcu vam bo Arterija najprej namenila kritiko razstave, sledil bo intervju. Tokratna želja po umetniških objektih je ni zanesla prav daleč. Ustavila se je ob Trnovski cerkvi, natančneje v Finžgarjevi galeriji. Pomudila se je v izključno ženski družbi. Razstava osmih mladih slovenskih likovnic je pisalo na vabilu, svoja dela pa naj bi predstavile Uršula Berlot, Vesna Blagotinšek Katušin, Taja Ivančič, Barbara Jurkovšek, Simona Šuc, Nuša Lapajne, Polona Tratnik in Barbara Zavodnik. V drugem delu se bosta v Arterijinem začasnem domovanju na valovih Radia Študent znašli Jana Flego in Katarina Petrov, dve od treh kustosov, ki so se lotili zanimivega podviga – zbirke smetane slovenske sodobne umetnosti. >>vizualka, komentarji
Irena Tomažin je mlada plesalka in absolventka filozofije. Zdi se, da se obe interesni področji pri njej močno prepletata. Sodelovala je pri številnih in zelo različnih predstavah. Že nekaj let velja za eno najbolj obetavnih slovenskih plesalk. Njen gib je vedno drzen, samosvoj in iskren. >>Tamara Langus, komentarji
 V fotki smo govorili o zanimivih novih napravicah, ki slišijo na ime shranjevalniki (x-drive, image tank). >>pavelk, komentarji
Filmsko delo japonskega režiserja Miike Takashija, kultni film iz leta 2001, Obiskovalec Q, je film za gledalce, ki prenesejo neoluščene prizore nasilja, stopnjevanje perverzij ter za tiste, ki se navdušujejo nad črnim humorjem in sarkazmom. Izkrivljenost družbe polemizira s sliko predmestnega malomeščanstva in refleksijo na onanirajočo zasvojenost s TV reality šovi. >>helenab, komentarji
"Gertrud ve, da je pred petdesetimi leti rodila svojega najstarejšega sina, ki mu je ime Franz, ki mu sedaj pripada svinjski hlev na drugi strani poti, ki je poročen in si je pred pol leta pri rezanju lesa odžagal en prst. Franz je predsednik Krajevnega društva ledenih strelcev in gre vsako soboto po igri h Kreuzwirtu na pivo. Obstaja Franz, njen sin, to ve, Gertrud, toda kdo je ženska pred vrati, še vedno ne ve. Kljub temu stopi korak vstran, morda samo iz radovednosti in na ta način povabi tujko, da vstopi v njeno hišo."
Četrta zgodba iz cikla nemškega "čudeža gospodičen". Zdravi, veseli avtorice Jenny Erpenbeck.
>>petras, komentarji
Z januarjem se Sektor Ž vrača na valove Radia Študent. O tem, kakšen je trenutni položaj žensk v Sloveniji, bosta govorili Sonja Robnik, predstavnica za odnose z javnostmi pri Uradu za enake možnosti, in Vesna Leskošek, predavateljica na Fakulteti za socialno delo. >>Katja, komentarji
 Čaj s kraljico se nam zgodi, ko se bivši predsednik društva slovenskih pisateljev in član Foruma 21 Evald Flisar odloči, da bo spisal svež roman o mladem slovenskem slikarju na potovanju po Angliji v poznih sedemdesetih letih. Čaj s kraljico je naslov knjige, a tudi metafora in končni cilj, ki si ga zastavi nadebudni Vili na začetku svojega potovanja. >>vizualka, komentarji
Projekt Evropske unije in Japonske, ki so ga poimenovali 2005 Japan-EU Year of People to People Exchanges, je s pomočjo Japonskega veleposlaništva na Dunaju in Japan Foundation v Ljubljano pripeljal potujočo retrospektivo devetih celovečernih japonskih filmov sedmih različnih režiserjev. Imena Ishii Sogo, Shinobu Yaguchi, Toshiaki Toyoda, Yuji Nakae, Kiyoshi Kurosawa, Junji Sakamoto vam verjetno ne povedo veliko, a dva izmed njih nehote spomnita na znamenita ustvarjalca: filmskega režiserja Akiro Kurosawo ter glasbenega komponista Ryuichija Sakamota. >>SanaBi, komentarji
|
| Najbolj brano |
