|
 Na prvi šolski dan so se več kot zganili v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Ta velika galerija, ki je v našem etru vsepremalokrat omenjana, se že leta spopada s pripravo zanimivih razstav sodobne umetnosti. Tokrat so v precep vzeli sodobno fotografijo in pripravili razstavo Živeti oz. To live. >>vizualka, komentarji
 Letošnji 12. mednarodni festival Ex Ponto, ki nam je od 17. septembra dalje na različnih lokacijah po Ljubljani ponujal širok izbor scenske umetnosti, se počasi bliža koncu. Tokratno festivalsko dogajanje je potekalo pod geslom Življenje brez meja. Skozi svoje predstave je posredovalo orise mejnikov, ki se dotikajo dandanašnjega človeka, ki neuspešno blodi po labirintu širne nespametnosti in nevednosti. >>Zala Dobovšek, komentarji
 Tradicionalni cirkus je predstavljal množično zabavo, ki je bila najbolj privlačna otrokom zaradi dresiranih živali, spretnih akrobatov in pisanih klovnov. V zadnjih letih pa se je iz zapuščine tega cirkusa postopno razvila nova oblika cirkusa. Ta ne poskuša očarati otrok, ampak je usmerjena k velikim otrokom, ki si upajo zapustiti trdna varna tla in se dovolijo odpeljati na kratek gledališki izlet.
>>Tamara Langus, komentarji
 Letošnji Ex – ponto nam je do sedaj ponudil kar nekaj odličnih predstav. To soboto in nedeljo je črnogorski režiser Slobodan Milatović v Slovenskem mladinskem gledališču uprizoril Žabe, slovenskega dramatika Gregorja Strniše. V Ex pontovi knjižici obljubljajo predstavo z močnim erotičnim nabojem, ki močno spominja na balkanske zabave ter ikonografijo Pink TV produkcije znotraj sodobne gledališke estetike. Namesto tega pa smo na odru uzrli gejevskega hudiča, invalidnega harmonikaša, v rdeče–črno oblečeno hudičevko in staro pokvarjeno kolo.
>>nika arhar, komentarji
 V soboto, 24. 9. 2005, je na odru Prešernovega gledališča Kranj premierno zaživela odrska adaptacija Andersenove pravljice, Pastirica in dimnikar. Prikupno ljubezensko zgodbo o dveh porcelanastih figuricah, med katerima se splete čarobna ljubezen, je dramatizirala in režirala mlada gledališka režiserka Špela Stres. Uprizoritev te mladinske predstave je kranjsko gledališče z ustvarjalci posvetilo v počastitev 200. letnice Andersenovega rojstva.
>>Zala Dobovšek, komentarji
 Ex-ponto je zmes in splet različnih kultur, ki nam s svojimi scenskimi upodobitvami vsako leto priskrbi uvid v gledališko poetiko marsikaterega naroda. V petek, 23. septembra, so na festivalu gostili Turško gledališče iz Skopja. Slovenskem občinstvu so se predstavili s predstavo Vihar Williama Shakespeara v režiji Aleksandra Popovskega. Gostujoče gledališče je uprizoritev odigralo na malem odru Slovenskega mladinskega gledališča, kjer so po dogodku poskrbeli tudi za pestro turško obarvano pogostitev.
>>Zala Dobovšek, komentarji
Novi zakon o RTV Slovenija je samo ena izmed številnih lastniško-upravljalskih zgodb, ki se v zadnjih časih kopičijo v slovenskem medijskem prostoru, tako, da to res postaja že simptomatično. Hamletovska vprašanja tipa »biti ali na biti« visijo nad glavami številnih javnih in kulturnih institucij, ne glede na to ali gre za etablirano ali alteranativno kulturo. Seznam je dolg, ni pa brezkončen... >>Bojan Anđelković, komentarji
 Letošnja kiparska razstava na ljubljanskem magistratu je deveta po vrsti. Poleg šestdeset bolj ali manj poznanih umetnikov se predstavlja tudi lanskoletni županjin nagrajenec, Jiři Kočica. K že postavljenim spomenikom in stebrom je posejal svoje seme in naredil neke vrste postmodernistično rekonstrukcijo mitološke simbolike. Simbolično seme, ki ga je posejal lansko leto, je letos očitno obrodilo dobro letino kiparskih umetnin, ki jih do 26. septembra lahko uzrete v sami G točki mesta – ljubljanskem magistratu.
>>Miša G, komentarji
V nedeljo zvečer smo bili v Gledališču Glej priče bralni uprozoritvi dramskega besedila Martine Šiler, Reykjavik. Reykjavik je tretja predstava v okvirju nove programske veje Gleja. To je PreGlej, nov način predstavljanja del mladih slovenskih dramatikov. PreGlej je preizkus, kako se prebrano besedilo prevede v zvok, in prenese gledalcem. V deželah z negovano dramsko prakso je to uveljavljen način dramatizacije, na naših odrih – pač - šele prvi koraki. >>Peter Karba, komentarji
V ponedeljek in torek je v okviru festivala EX PONTO z dvema predstavama v Mali drami  gostovala iranska gledališka skupina Bazi iz Teherana. Predstavi Nema, ki je sanjala in Grenek kot med, tvorita neko vrsto smislene celote, vendar ju brez težav lahko gledamo tudi ločeno. Niti, ki ju vežeta so številne, najpomembnejša pa naj bi bila ta, da ne v prvi ne v drugi ne slišimo niti ene same besede. Kljub temu v nobeni od njiju ne gre za pantomimo. Tisti, ki spremljajo sodobni iranski film, predvsem najbolj znanega iranskega režiserja Abbasa Kiarostamija, si lahko približno predstavljajo kaj se je tekom teh dveh večerov dogajalo v Mali drami. >>Bojan Anđelković, komentarji
V ponedeljek je bila v Stari Elektrarni premiera gledališke predstave brez igralca z naslovom Šestnajst obratov. Idejna zasnova gre Jaki Šimencu, avtorji in izvajalci pa so Aleš Mustar, Nejc Saje, Jaka Šimenc, Jure Vlahovič in Samo. Namen predstave naj bi bil do potankosti raziskati vse izrazne zmožnosti podpornih elementov v gledališču in dokazati njihovo samostojnost. V Šestnajstih obratih se torej avtorsko predstavljajo tehnični mojstri, ki v ozadju mnogih ljubljanskih predstav in drugih kulturnih prireditev skrbijo za brezhibno tehnično izvedbo. >>Maja Smrekar, komentarji
 V galeriji P74 se je prejšnji četrtek odprla prav posebna razstava. Njena posebnost je dvojna: Je ena redkih razstav, ki odzvanja tudi v ušesih. Njena druga posebnost je, da gre za zadnjo razstavo nekoga, ki je ta svet zapustil.
>>vizualka, komentarji
Mednarodni gledališki festival Ex Ponto ostaja dosleden svojemu prvotnemu izhodišču, to je kultura, predvsem gledališče, postavljena nad politiko in družbo kot brezkompromisni kritik, opazovalec in povezovalec. Osrednja tema letošnjega, 12. festivala je življenje brez meja – človeška potreba po nepretrganem postavljanju in podiranju najrazličnejših meja ter oblikovanje lastne identitete v kompleksnosti različnih družbenih segmentov. Prva predstava letošnjega Ex Ponta, Sanje izgnanstva, v vseh pogledih, na duhovit in pomensko poln vizualen način, izpolnjuje izhodiščni namen v okvirih vodilne teme. >>nika arhar, komentarji
"Ime mi je Tamango. Rojen sem v Balashewi. Seveda vam ime Balashewa nič ne pove, gotovo nič več kot Milton´s Bar prav v središču Pretorie, kjer sem se odločil naročiti kozarec mleka z ledom, tako da bom osuplemu in pobledelemu natakarju zagrozil z revolverjem. " 
Senegalski pisatelj, dramatik in scenarist Boubacar Boris Diop je svojo literarno kariero začel prav z romanom V Tamangovem času leta 1981. Dve leti prej je debitiral Sony Labou Tansi z romanom Življenje in pol, ki je v frankofonskih književnostih podsaharske Afrike naznanil novo obdobje, zaznamovano z drznimi literarnimi eksperimenti.
Interpretirata: Botz in Žorž
Prevod: Katja Zakrajšek
V nedeljo ob 20.00, trije odlomki iz romana V Tamangovem času >>petras, komentarji
Po dvomesečni pavzi vam znova predstavljamo politično, kulturno in družbeno dogajanje gejev in lezbijk pri nas, našo uč pa mečemo tudi preko meja. Tokrat bo oddaja osredotočena bolj na politično dogajanje, saj se je julija zgodila že peta parada ponosa, ki je osrednji družbeno-politični dogodek GLBT scene
V današnji oddaji boste najprej slišali novičke, ki jih že od vsega začetka pripravlja dolgoletna in marljiva sodelavka Tatjana Greif.
V nadaljevanju sledi reportaža letošnje parade ponosa, ki je s sloganom Registracija je diskriminacija, z mavričnimi zastavami že petič po vrsti zakorakala po ljubljanskih ulicah. O novem zakonu o registraciji istospolnih partnerstev bodo spregovorili tudi naključni mimoidoči, ki sem jih tokrat za vas ustavila na ljubljanski tržnici, piko na I pa bo s svojim komentarjem dodala še Tatjana Greif.
Na koncu pa kot vedno rubrika Kruzing po sceni, ki je namenjena refleksiji kulturno družbenega dogajanja gejevskih in lezbičnih skupnosti, žur placih ter prihajajočih dogodkih.
>>Vesna Vravnik, komentarji
Prešernovo gledališče Kranj je minulo soboto v novo sezono uvedlo z uprizoritvijo Drame princes, kot je podnaslovljena dramska zasnova Smrt in deklica kontroverzne pisateljice in dramatičarke Elfriede Jelinek. Iz petih dramoletov in sklepne besede o klasičnih literarnih in sodobnejših medijskih, vsekakor pa vsem poznanih princes, so izbrali tri. >>nika arhar, komentarji
 V novi Bežigrajski galeriji – Bežigrajski II, se od prejšnjega tedna na ogled ponuja kiparska razstava. Kustos Miloš Bašin si je razstavo zamislil kot eno izmed štirih v ciklu s podnaslovom Narava. Tokratna razstava nosi jasen naslov: Kiparske pokrajine. Na njej so predstavljena dela slovenskih kiparjev, ki so nastala med leti 1976 in 2004 in so med seboj povezana tematsko. Vsak izmed izbranih kiparjev predstavlja po eno delo, ki se v vsebini veže na prikaz izseka iz narave – kiparske pokrajine. >>vizualka, komentarji
Zgodovina Mesta Metelkova se je pričela, ko so tedanji aktivisti sedež poveljstva Jugoslovanske armade spremenili v kraj svobodnega in javnega združevanja ter umetniškega ustvarjanja. Navkljub številnim metanjem polen pod noge s strani Mestne občine Ljubljana, ki je »metelkovcem« za več let odklopila elektriko in vodo ter z nevzdrževanjem in delnim rušenjem objektov poskrbela tudi za njegovo fizično degradacijo, pa je aktivistom uspelo vzpostaviti Avtonomno kulturno cono Metelkova mesto, ki uspešno deluje še danes. >>kristinas, komentarji
»Eudiamonija« je plesni prvenec Mojce Klemenčič, ki je nastal v produkciji kulturno-umetniškega društva C3. Premiero je dočakal v sredo zvečer v Plesnem teatru Ljubljana. Skupini iztočnico za umetniška dela ponuja prostor, ki pa ga prepleta z različnimi mediji. Mladim ustvarjalcem ni tuja arhitektura, glasba, film, ples fotografija ali film in od leta 2000 raziskujejo različne umetniške izraze. Končni izdelek ne izpade kot plod dela neizkušenih mladincev, temveč kot dodelana celota. >>Tamara Langus, komentarji
Festival Beograd-Ljubljana express se je v Kinodvoru zaključil s celodnevno projekcijo novejših srbskih filmov. Med šestimi filmi je bilo predvajanih kar pet dokumentarcev, kar kaže na izredno zanimanje mladih režiserjev po dokumentiranju vsakdanjega življenja svoje generacije. >>Miša G, komentarji
V okviru festivala Beograd – Ljubljana Express se je v četrtek otvorila štiri dni trajajoča razstava dveh srbskih umetnikov mlajše generacije Dejana Kaludjerovića in Dorijana Kolundžije, ki je potekala v nekdanji galeriji InterArt na Bregu 2. Skozi raziskavo evolucije moderne revolucionarne ikone pri enem in vprašanja podvajanja podob in podajanja njihove resničnosti pri drugem avtorju, je tematizirala je sociološko problematiko. >>Maja Smrekar, komentarji
ZLATI LEV ZA NAJBOLJŠI FILM:
Brokeback Mountain, r: Ang Lee
ostale v nadaljevanju... >>SanaBi, komentarji
 V galeriji ŠKUC se je bilo v torek zvečer težko prebiti skozi vrata. Velikansko zmedo teles in glasnega čebljanja, je spodbudila razstava z naslovom Ljubezen je bojno polje. Če pomislimo, da sta avtorja dva izmed najboljših likovnih umetnikov v slovenskem prostoru, se množičnemu obisku galerije ni čuditi. >>vizualka, komentarji
 Arterija bo poročala, kaj so postregli na Kontinentalnem zajtrku na Grajskem griču. Poleg tega se bo povabila na novo odprto razstavo Saše Vrabiča v Malo galerijo. Več na http://www.obrigado.tk/.
Tokrat Arterijo pripravljamo Ksenija, Maja in Petja. >>vizualka, komentarji
 »Hvalnica ljubezni« Jean-Luc Godarda na rednem sporedu  Kinodvora
Njegovi filmi so vam lahko všeč ali ne, vendar to ne bo spremenilo dejstva, da je Jean-Luc Godard zagotovo eden izmed najvplivnejših režiserjev in umetnikov 20. stoletja. Njegova svetovna slava in vpliv na različne umetniške in kritiške kroge sta se začela že davnega leta 1960 z njegovim prvim celovečercem Do zadnjega diha, ki je še dandanes ostal njegov najbolj znani film in edini komercialni uspeh. >>Bojan Anđelković, komentarji
Zakaj mi nadangel Gabrijel ni zadržal roke, ko sem se pripravljal, da bom prerezal grlo tistega dojenčka, ki je gorel v vročici? In vendar sem z vso močjo veroval, da se moje rezilo ne bo nikoli drznilo niti rahlo dotakniti tega krhkega vratu, komaj kaj debelejšega od otroškega zapestja. Tistega večera je dež grozil, da bo zalil ves svet. Nebo je besnelo. 
Yasmina Khadra je v več pogledih čisto izvenserijski pisatelj. Mohammed Moulessehoul piše od srede osemdesetih let. Sprva je pod svojim pravim imenom objavljal novele in romane, potem pa opazil, da je v vseh teh delih prisotna nekakšna samocenzura. Začutil je, da mora prelomiti s svojim siceršnjim – zlasti poklicnim – življenjem. Tako se je rodila Yasmina Khadra.
Interpretacija: Jaka in Maco
Prevod: Katja Zakrajšek >>petras, komentarji
 Dober del letošnjega julijsko-avgustovskega mesečnika za književnost Literatura zavzema niz besedil, ki se tako ali drugače ubadajo s tavromahijo. >>Maja Krajnc, komentarji
Smo v pričakovanju Beneškega filmskega festivala, ki bo trajal od 31.avgusta do 10. septembra 2005. Težka konkurenca med filmi glavnega tekmovalnega programa, za nagrado Zlati lev se med drugimi, s svojim novim filmom, potegujejo: Patrice CHÉREAU, Krzysztof ZANUSSI, John TURTURRO, PARK Chan-wook, Terry GILLIAM in Laurent CANTET. V žiriji so: Dante Ferretti (predsednik), Acheng, Claire Denis, Edgar Reitz, Emiliana Torrini, Christine Vachon in Amos Gitai.
Več o programu v nadaljevanju...
Če se boste odpravili na ogled katerega izmed filmov, si lahko na spletnih straneh festivala pred tem ogledate urnik predvajanj: http://www.labiennale.org/en/cinema/exhibition/calendar/
FESTIVALSKA SPLETNA STRAN: http://www.labiennale.org/en/news/cinema/en/20753.html >>SanaBi, komentarji
Najbrž zaznava urbani človek čas drugače. Jesen se bliža, ko je mestni avtobus spet bolj poln, ko odstrejo zavese mestni odri. Tako je nekoč zapisal prijatelju Pletnovu, ko se je odpravljal v Boldino, Aleksander Sergejevič: “Jesen prihaja. To je moja najljubša doba – zdravje se mi po navadi okrepi – čas mojega književnega dela nastaja, jaz pa se moram ukvarjati z doto in poroko, ki bo kdo ve kdaj. Vse to je kaj malo tolažilno. Grem na deželo, bog ve, ali bom tamkaj utegnil delati in ali bom imel duševni mir, brez katerega ne narediš nič…”. >>Peter Karba, komentarji
|
| Najbolj brano |
