|
 29. septembra je v prostorih tobačnega muzeja postopalo nekaj novinarjev. Zgodila se je zadnja tiskovna konferenca v okviru 26. grafičnega bienala, ki si je ob petdeseti obletnici nadel še nadimek SUNEK. V prostoru, ki ga je preveval vonj skisanega vina, se je med stalno zbirko tobačnega muzeja in neugledno razstavo del Todorčeta Atanasovskega drenjala kopica sponzorjev. Predstavnice Autocommerca, RTV-ja in Tobačne tovarne, predstavniki British councila ter Inštituta Charles Nodier so s svojo prezenco skoraj zakrili pogled na vodjo MGLC-ja Lilijano Stepančič in letošnjega kustosa Jureta Mikuža. >>vizualka, komentarji
 Tokratni Arteriji so se pocedile sline po kritični zavesti. Zaradi tega smo združile sile in se kar tri, Ksenija, Maja in Petja odpravile na trodnevni obrok AICE. In Kaj je AICA? Ljubljana je od 18. do 23. septembra gostila 39. kongres združenja umetnostnih kritikov. V Arteriji poročamo, kaj so o likovni kritiki povedali Amelia Jones, Tomaž Brejc, Viktor Misiano in mnogi drugi.
Ob konferenci so v Mestni galeriji odprli tudi razstavo Trend, na kateri so se predstavili nagrajenci za posebne dosežke na področju likovne umetnosti iz let 2001 – 2004. Kaj so pokazali Marjetica Potrč, Marko Peljhan, Apolonija Šušteršič in Tobias Putrih, bo povedala Maja. Da pa ne bi likovne smetane iskali zgolj pri ustvarjalcih, ki so že mednarodno potrjeni, so na obrobju Ljubljane v galeriji P74 pripravili še eno nagrado. Ta nosi prijazni naslov Nagrada skupine OHO. O njej in razstavah na Prušnikovi se bo s Petjo pogovarjala ena od tamkajšnjih kustosinj Sonja Zavrtanik.
>>vizualka, komentarji
Predzadnji četrtek je urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša v veliki sejni sobi hostla Celica na Metelkovi predstavil štiri nove knjige iz zbirke Najst. Z njimi je zbirka dosegla že štirideset knjig, kar je lep uspeh tako za slovenski kulturni prostor kakor za založništvo, saj zbirka ni starejša od osmih let. Urednik je opozoril na nekaj temeljnih poudarkov in pomen zbirke, ki je sicer definirana kot literatura za odraščajoče mladostnike, po domače pubertetnike, vendar sega širše. To je zbirka knjig o sodobnem najstništvu, a knjige niso pisane samo za najstnike. To pomeni, da sicer spregovorijo generaciji najstnikov, vendar je to branje namenjeno tudi ljudem drugih starosti. Artikulirajo namreč zagate odraščanja, ki so vezane na socializacijo, identiteto, kulturo, socialne probleme in življenje najstnikov v sodobnem svetu. >>MaO, komentarji
Geslo, pod katerim je potekal letošnji gledališki festival Ex Ponto, ˝Življenje brez meja˝, nam je skozi umetnost s svojim sporočilnim izhodiščem prineslo lepo število definicij in razlage mej. Meje kot ločnice, kjer je prisotna dejanska razlika ali pa le njeno pretvarjanje, da je črta med enim in drugim poljem resnično prisotna. >>Zala Dobovšek, komentarji
"Tistega večera sem povabila Madeleine, naredila sem ocvrto ribo in vanilijevo kremo za Anno: njen najljubši meni. Prižgala sem svečke in Madeleine je navila glasbo. Anna se je tistega večera veliko presmejala, plavi lasje so se ji lesketali v soju sveč in jaz bi lahko cele ure jokala z obrazom, zakopanim v njen vrat." 
Med letošnjimi naslovi v zbirki Črne celine pri francoski založbi Gallimard se je znašel roman Annina poroka Natache Appanah – kdo ve zakaj, saj je avtorica indijskega porekla doma z otoka Mavricija, živi v Franciji in se njen roman povrhu prav nič ne sklicuje na kakšno domnevno »afriškost«. Če pustimo ob strani to retorično vprašanje, nam ostane lepa knjiga, tretji roman mlade in zelo obetavne pisateljice, ki se je na francoski literarni sceni pojavila pred dvema letoma.
interpretacija: Tina Košir in Rok Kušlan
prevod: Katja Zakrajšek >>petras, komentarji
 V sredo se je uradno začel mednarodni balkanart festival Terminal 005, ki bo v štirih dnevih zaobjel glasbeno, likovno, fotografsko in filmsko produkcijo iz širšega balkanskega prostora. Če je prvi dan minil v znamenju kavarniških koncertov in dj programa, je četrtek poleg koncertov ponudil pester filmski program v Trubarjevem antikvarjatu. >>Ksenija B., komentarji
 Na prvi šolski dan so se več kot zganili v Koroški galeriji likovnih umetnosti. Ta velika galerija, ki je v našem etru vsepremalokrat omenjana, se že leta spopada s pripravo zanimivih razstav sodobne umetnosti. Tokrat so v precep vzeli sodobno fotografijo in pripravili razstavo Živeti oz. To live. >>vizualka, komentarji
 Letošnji 12. mednarodni festival Ex Ponto, ki nam je od 17. septembra dalje na različnih lokacijah po Ljubljani ponujal širok izbor scenske umetnosti, se počasi bliža koncu. Tokratno festivalsko dogajanje je potekalo pod geslom Življenje brez meja. Skozi svoje predstave je posredovalo orise mejnikov, ki se dotikajo dandanašnjega človeka, ki neuspešno blodi po labirintu širne nespametnosti in nevednosti. >>Zala Dobovšek, komentarji
 Tradicionalni cirkus je predstavljal množično zabavo, ki je bila najbolj privlačna otrokom zaradi dresiranih živali, spretnih akrobatov in pisanih klovnov. V zadnjih letih pa se je iz zapuščine tega cirkusa postopno razvila nova oblika cirkusa. Ta ne poskuša očarati otrok, ampak je usmerjena k velikim otrokom, ki si upajo zapustiti trdna varna tla in se dovolijo odpeljati na kratek gledališki izlet.
>>Tamara Langus, komentarji
 Letošnji Ex – ponto nam je do sedaj ponudil kar nekaj odličnih predstav. To soboto in nedeljo je črnogorski režiser Slobodan Milatović v Slovenskem mladinskem gledališču uprizoril Žabe, slovenskega dramatika Gregorja Strniše. V Ex pontovi knjižici obljubljajo predstavo z močnim erotičnim nabojem, ki močno spominja na balkanske zabave ter ikonografijo Pink TV produkcije znotraj sodobne gledališke estetike. Namesto tega pa smo na odru uzrli gejevskega hudiča, invalidnega harmonikaša, v rdeče–črno oblečeno hudičevko in staro pokvarjeno kolo.
>>nika arhar, komentarji
 V soboto, 24. 9. 2005, je na odru Prešernovega gledališča Kranj premierno zaživela odrska adaptacija Andersenove pravljice, Pastirica in dimnikar. Prikupno ljubezensko zgodbo o dveh porcelanastih figuricah, med katerima se splete čarobna ljubezen, je dramatizirala in režirala mlada gledališka režiserka Špela Stres. Uprizoritev te mladinske predstave je kranjsko gledališče z ustvarjalci posvetilo v počastitev 200. letnice Andersenovega rojstva.
>>Zala Dobovšek, komentarji
 Ex-ponto je zmes in splet različnih kultur, ki nam s svojimi scenskimi upodobitvami vsako leto priskrbi uvid v gledališko poetiko marsikaterega naroda. V petek, 23. septembra, so na festivalu gostili Turško gledališče iz Skopja. Slovenskem občinstvu so se predstavili s predstavo Vihar Williama Shakespeara v režiji Aleksandra Popovskega. Gostujoče gledališče je uprizoritev odigralo na malem odru Slovenskega mladinskega gledališča, kjer so po dogodku poskrbeli tudi za pestro turško obarvano pogostitev.
>>Zala Dobovšek, komentarji
Novi zakon o RTV Slovenija je samo ena izmed številnih lastniško-upravljalskih zgodb, ki se v zadnjih časih kopičijo v slovenskem medijskem prostoru, tako, da to res postaja že simptomatično. Hamletovska vprašanja tipa »biti ali na biti« visijo nad glavami številnih javnih in kulturnih institucij, ne glede na to ali gre za etablirano ali alteranativno kulturo. Seznam je dolg, ni pa brezkončen... >>Bojan Anđelković, komentarji
 Letošnja kiparska razstava na ljubljanskem magistratu je deveta po vrsti. Poleg šestdeset bolj ali manj poznanih umetnikov se predstavlja tudi lanskoletni županjin nagrajenec, Jiři Kočica. K že postavljenim spomenikom in stebrom je posejal svoje seme in naredil neke vrste postmodernistično rekonstrukcijo mitološke simbolike. Simbolično seme, ki ga je posejal lansko leto, je letos očitno obrodilo dobro letino kiparskih umetnin, ki jih do 26. septembra lahko uzrete v sami G točki mesta – ljubljanskem magistratu.
>>Miša G, komentarji
V nedeljo zvečer smo bili v Gledališču Glej priče bralni uprozoritvi dramskega besedila Martine Šiler, Reykjavik. Reykjavik je tretja predstava v okvirju nove programske veje Gleja. To je PreGlej, nov način predstavljanja del mladih slovenskih dramatikov. PreGlej je preizkus, kako se prebrano besedilo prevede v zvok, in prenese gledalcem. V deželah z negovano dramsko prakso je to uveljavljen način dramatizacije, na naših odrih – pač - šele prvi koraki. >>Peter Karba, komentarji
V ponedeljek in torek je v okviru festivala EX PONTO z dvema predstavama v Mali drami  gostovala iranska gledališka skupina Bazi iz Teherana. Predstavi Nema, ki je sanjala in Grenek kot med, tvorita neko vrsto smislene celote, vendar ju brez težav lahko gledamo tudi ločeno. Niti, ki ju vežeta so številne, najpomembnejša pa naj bi bila ta, da ne v prvi ne v drugi ne slišimo niti ene same besede. Kljub temu v nobeni od njiju ne gre za pantomimo. Tisti, ki spremljajo sodobni iranski film, predvsem najbolj znanega iranskega režiserja Abbasa Kiarostamija, si lahko približno predstavljajo kaj se je tekom teh dveh večerov dogajalo v Mali drami. >>Bojan Anđelković, komentarji
V ponedeljek je bila v Stari Elektrarni premiera gledališke predstave brez igralca z naslovom Šestnajst obratov. Idejna zasnova gre Jaki Šimencu, avtorji in izvajalci pa so Aleš Mustar, Nejc Saje, Jaka Šimenc, Jure Vlahovič in Samo. Namen predstave naj bi bil do potankosti raziskati vse izrazne zmožnosti podpornih elementov v gledališču in dokazati njihovo samostojnost. V Šestnajstih obratih se torej avtorsko predstavljajo tehnični mojstri, ki v ozadju mnogih ljubljanskih predstav in drugih kulturnih prireditev skrbijo za brezhibno tehnično izvedbo. >>Maja Smrekar, komentarji
 V galeriji P74 se je prejšnji četrtek odprla prav posebna razstava. Njena posebnost je dvojna: Je ena redkih razstav, ki odzvanja tudi v ušesih. Njena druga posebnost je, da gre za zadnjo razstavo nekoga, ki je ta svet zapustil.
>>vizualka, komentarji
Mednarodni gledališki festival Ex Ponto ostaja dosleden svojemu prvotnemu izhodišču, to je kultura, predvsem gledališče, postavljena nad politiko in družbo kot brezkompromisni kritik, opazovalec in povezovalec. Osrednja tema letošnjega, 12. festivala je življenje brez meja – človeška potreba po nepretrganem postavljanju in podiranju najrazličnejših meja ter oblikovanje lastne identitete v kompleksnosti različnih družbenih segmentov. Prva predstava letošnjega Ex Ponta, Sanje izgnanstva, v vseh pogledih, na duhovit in pomensko poln vizualen način, izpolnjuje izhodiščni namen v okvirih vodilne teme. >>nika arhar, komentarji
"Ime mi je Tamango. Rojen sem v Balashewi. Seveda vam ime Balashewa nič ne pove, gotovo nič več kot Milton´s Bar prav v središču Pretorie, kjer sem se odločil naročiti kozarec mleka z ledom, tako da bom osuplemu in pobledelemu natakarju zagrozil z revolverjem. " 
Senegalski pisatelj, dramatik in scenarist Boubacar Boris Diop je svojo literarno kariero začel prav z romanom V Tamangovem času leta 1981. Dve leti prej je debitiral Sony Labou Tansi z romanom Življenje in pol, ki je v frankofonskih književnostih podsaharske Afrike naznanil novo obdobje, zaznamovano z drznimi literarnimi eksperimenti.
Interpretirata: Botz in Žorž
Prevod: Katja Zakrajšek
V nedeljo ob 20.00, trije odlomki iz romana V Tamangovem času >>petras, komentarji
Po dvomesečni pavzi vam znova predstavljamo politično, kulturno in družbeno dogajanje gejev in lezbijk pri nas, našo uč pa mečemo tudi preko meja. Tokrat bo oddaja osredotočena bolj na politično dogajanje, saj se je julija zgodila že peta parada ponosa, ki je osrednji družbeno-politični dogodek GLBT scene
V današnji oddaji boste najprej slišali novičke, ki jih že od vsega začetka pripravlja dolgoletna in marljiva sodelavka Tatjana Greif.
V nadaljevanju sledi reportaža letošnje parade ponosa, ki je s sloganom Registracija je diskriminacija, z mavričnimi zastavami že petič po vrsti zakorakala po ljubljanskih ulicah. O novem zakonu o registraciji istospolnih partnerstev bodo spregovorili tudi naključni mimoidoči, ki sem jih tokrat za vas ustavila na ljubljanski tržnici, piko na I pa bo s svojim komentarjem dodala še Tatjana Greif.
Na koncu pa kot vedno rubrika Kruzing po sceni, ki je namenjena refleksiji kulturno družbenega dogajanja gejevskih in lezbičnih skupnosti, žur placih ter prihajajočih dogodkih.
>>Vesna Vravnik, komentarji
Prešernovo gledališče Kranj je minulo soboto v novo sezono uvedlo z uprizoritvijo Drame princes, kot je podnaslovljena dramska zasnova Smrt in deklica kontroverzne pisateljice in dramatičarke Elfriede Jelinek. Iz petih dramoletov in sklepne besede o klasičnih literarnih in sodobnejših medijskih, vsekakor pa vsem poznanih princes, so izbrali tri. >>nika arhar, komentarji
 V novi Bežigrajski galeriji – Bežigrajski II, se od prejšnjega tedna na ogled ponuja kiparska razstava. Kustos Miloš Bašin si je razstavo zamislil kot eno izmed štirih v ciklu s podnaslovom Narava. Tokratna razstava nosi jasen naslov: Kiparske pokrajine. Na njej so predstavljena dela slovenskih kiparjev, ki so nastala med leti 1976 in 2004 in so med seboj povezana tematsko. Vsak izmed izbranih kiparjev predstavlja po eno delo, ki se v vsebini veže na prikaz izseka iz narave – kiparske pokrajine. >>vizualka, komentarji
Zgodovina Mesta Metelkova se je pričela, ko so tedanji aktivisti sedež poveljstva Jugoslovanske armade spremenili v kraj svobodnega in javnega združevanja ter umetniškega ustvarjanja. Navkljub številnim metanjem polen pod noge s strani Mestne občine Ljubljana, ki je »metelkovcem« za več let odklopila elektriko in vodo ter z nevzdrževanjem in delnim rušenjem objektov poskrbela tudi za njegovo fizično degradacijo, pa je aktivistom uspelo vzpostaviti Avtonomno kulturno cono Metelkova mesto, ki uspešno deluje še danes. >>kristinas, komentarji
»Eudiamonija« je plesni prvenec Mojce Klemenčič, ki je nastal v produkciji kulturno-umetniškega društva C3. Premiero je dočakal v sredo zvečer v Plesnem teatru Ljubljana. Skupini iztočnico za umetniška dela ponuja prostor, ki pa ga prepleta z različnimi mediji. Mladim ustvarjalcem ni tuja arhitektura, glasba, film, ples fotografija ali film in od leta 2000 raziskujejo različne umetniške izraze. Končni izdelek ne izpade kot plod dela neizkušenih mladincev, temveč kot dodelana celota. >>Tamara Langus, komentarji
Festival Beograd-Ljubljana express se je v Kinodvoru zaključil s celodnevno projekcijo novejših srbskih filmov. Med šestimi filmi je bilo predvajanih kar pet dokumentarcev, kar kaže na izredno zanimanje mladih režiserjev po dokumentiranju vsakdanjega življenja svoje generacije. >>Miša G, komentarji
V okviru festivala Beograd – Ljubljana Express se je v četrtek otvorila štiri dni trajajoča razstava dveh srbskih umetnikov mlajše generacije Dejana Kaludjerovića in Dorijana Kolundžije, ki je potekala v nekdanji galeriji InterArt na Bregu 2. Skozi raziskavo evolucije moderne revolucionarne ikone pri enem in vprašanja podvajanja podob in podajanja njihove resničnosti pri drugem avtorju, je tematizirala je sociološko problematiko. >>Maja Smrekar, komentarji
ZLATI LEV ZA NAJBOLJŠI FILM:
Brokeback Mountain, r: Ang Lee
ostale v nadaljevanju... >>SanaBi, komentarji
 V galeriji ŠKUC se je bilo v torek zvečer težko prebiti skozi vrata. Velikansko zmedo teles in glasnega čebljanja, je spodbudila razstava z naslovom Ljubezen je bojno polje. Če pomislimo, da sta avtorja dva izmed najboljših likovnih umetnikov v slovenskem prostoru, se množičnemu obisku galerije ni čuditi. >>vizualka, komentarji
|
| Najbolj brano |
