|
 Emil Schildt je bil rojen leta 1958 na Danskem. S fotografijo se je pričel ukvarjati v osemdesetih letih, od leta 1987 pa se s fotografiranjem tudi preživlja. Njegove specialiteta je predvsem uporaba starejših fotografskih tehnik, ki jih dandanes le še redko srečamo. Najbolj pri srcu mu je uporaba tekoče emulzije, pa cianotipija, manipulacija z negativi in pozitivi ter podobno. Poleg lastnega fotografiranja predava fotografijo tudi na srednji šoli. Morda ni odveč nameniti nekaj več besed omenjenim fotografskim tehnikam, ki ji uporablja. >>pavelk, komentarji
Mestno gledališče ljubljansko poznamo predvsem po pestrem izboru komedij. Nič nenavadnega torej, da se je med uvodnimi uprizoritvami v sezoni 2005 – 2006 znašel prav Goldonijev tekst Beneška dvojčka. Gre za komedijo, ki svoje temelje stavi na commedio dell´ arte, obenem pa se že racionalizira v smeri razsvetljenske komedije. Tokrat jo je na oder postavil režiser Dušan Mlakar. >>Nika Leskovšek, komentarji
Evropa prve polovice 20. stoletja. Čas, ko so odzvanjali zadnji toni prve svetovne vojne in si je svet počasi lizal rane. Iluzije umetnikov o dokončnem izbrisu gnijočega meščanskega sveta in stvaritvi prostora za novo umetnost novega človeka so se sicer uresničile, vendar so zahtevale visoko ceno. Posameznik je doživljal krizo subjekta, ki sta jo izzvala brutalnost svetovnega klanja in dokončen zlom dotlej veljavnih socialnih ter etičnih vrednot. Mučila ga je vedno večja podrejenost moderni tehnologiji, ki je dokazovala, da je čas prehitel človeka. >>kristinas, komentarji
Maja Bajević, mednarodno aktivna sarajevska vizualna umetnica, je bila v Sloveniji videna že večkrat, nazadnje smo lahko zvočno instalacijo Avanti popolo in video instalacijo Double-Bubble poslušali in si ogledovali v okviru festivala Mesto žensk. S svojimi projekti je sodelovala že v Benetkah, Istanbulu in Valencii, na tematski razstavi Kri in med Haralda Szeemanna v Klausterneubergu, samostojno je nastopila tudi v newyorški galeriji P.S.1. Obsežen življenjepis njenega ustvarjanja sedaj dopolnjuje še samostojna razstava v stockholmskem Moderna Museetu v ciklusu prvih tamkajšnjih predstavitev. >>Maja Krajnc, komentarji
 Tokratna Arterija je v celoti posvečena zgolj enemu dogodku, ki ga Ljubljana gosti v teh dneh. Maja, Peter in Petja smo pohajali po lokacijah, kjer domuje festival Break 2.3. Zaupali vam bomo naše misli o festivalu, slišali boste nekaj izjav umetnikov, ki razstavljajo v črevarni in na gradu Kodeljevo, v studiu pa bomo gostili umetniško vodjo festivala Polono Tratnik in koordinatorko programa Majo Murnik. In že na začetku: Break je ena redkih možnosti, da v naši domovinici stopite v kontakt z novimi vrstami. Na vseh štirih lokacijah si ga nujno oglejte do 21. novembra.
>>vizualka, komentarji
Spet se nam približuje druga sobota v mesecu in z njo oddaja SektorŽ. Tudi tokrat se bomo v oddaji posvetili vprašanju družbenega položaja današnje ženske.
Iz zadnje številke revije Delta smo pod drobnogled vzeli tekst »Konstrukcija ženske identitete v popularni kulturi«. Avtorica Karmen Špiljak bo svoje hipoteze in zaključke predstavila v etru. Med drugim bo spregovorila o ženskih žanrih, kamor uvršča telenovele, ženske revije ter oglase. Razložila pa bo tudi vpliv popularne glasbene kulture in ženskih pop ikon na identifikacijo ženske.
Petek, 25. novembra, je obeležen kot svetovni dan boja proti nasilju nad ženskami. Prostovoljka v Društvu SOS, Mojca Šorli, bo pojasnila, kako deluje njihovo Društvo in kako se lahko nanj oprejo žrtve nasilja. Kot predstavnica Ženske svetovalnice pa se bo pridružila Lorena Božac Deležan. Predstavila bo svetovalnico in napovedala akcijo, ki se obeta pod okriljem boja proti nasilju.
Povprašala pa ju bomo tudi o tem, zakaj je mogoče, da imamo v Sloveniji skrivališča za žrtve, ne pa zaporov za povzročitelje tako telesnih kot duševnih poškodb.
O vsem tem se lahko seznanite v oddaji SektorŽ, v soboto, 12. novembra ob 17.uri.
>>JasminaJ, komentarji
O Elfriede Jelinek se govori vse več in vse bolj zavzeto. Lanskoletna dobitnica Nobelove nagrade je zaradi svojih neprizanesljivih pogledov glede nazadnjaške avstrijske družbe v svojem domačem prostoru marsikomu trn v peti. Svobodomiselni in drzni literarni pristopi v zvezi s poniževalnim položajem žensk v družbi, in sploh  >>Zala Dobovšek, komentarji
"Za razliko od Adama Eva ni nikoli zares jokala, ko je bila izgnana iz raja. Ob tem ji je prej odleglo, čeprav ji je bil razlog, zaradi katerega sta se znašla zunaj, popolnoma nerazumljiv. »Vseprisotni« ju je nadzoroval, najmanjši kamenčki in najneznatnejše cvetlice so se spremenili v vohune, podložne tistemu nenavadnemu, muhavemu ukazu Kralja stvarstva: da se je prepovedano dotakniti sadežev tisočev in tisočev jablan, ki so bile posajene povsod po rodovitnih edenskih tleh!" 
Pesnik, esejist in romanopisec ANOUAR BENMALEK je po študiju matematike v Kijevu in Alžiru poučeval na alžirski univerzi ter deloval kot novinar. Med leti 1988 in 1991 je vodil Alžirski odbor proti mučenju, leta 1993 pa je moral zapustiti Alžirijo. Trenutno predava na pariški 9. Univerzi.
Interpretacija: AnaP. in Boris
Prevod: Suzana Koncut >>petras, komentarji
Glede na dokaj pičlo zgodnje novembrsko fotografsko dogajanje v naši prestolnici je bila Fotka posvečena nekoliko bolj neaktualnim temam. >>pavelk, komentarji
Jurij Konjar se je vrnil v domačo deželico in s seboj prinesel nov kreativni produkt. Plesni duet, ki ga je ustvaril s soplesalko Gabrielle Nankivell, naj bi dokumentiral čas, pot in doživljanje dveh gibalcev, odpihnjenih v širni svet 21.stoletja. V Stari elektrarni se je zbrala smetanica slovenskega porekla in se po dvajset minutni zakasnitvi naužila res obilno dekoriranega odrskega prostora. Jurij Konjar je tudi tokrat udaril z vseh strani. Scenografija, kostumografija, video, tekst in gib; vse se z neskromno jakostjo vrže gledalcu v zobe. >>Ariana Ferfila, komentarji
V soboto se je v Zlatarstvu Skušek pod Plečnikovimi arkadami pri Uršulinski cerkvi zgodil performans z naslovom Primavera. Performans je potekal v multimedijskem slogu ob spremljavi žive glasbe, video projekcije in nekakšne žive instalacije, ki so jo sestavljale tri performerke. Predstavljale so Tri gracije iz znane Botticelijeve slike Prihod pomladi. Performerke so, oblečene v obleke iz tančic, ki so spominjale na obleke treh Gracij, sedele v izložbi. >>Maja Smrekar, komentarji
 Prvonovembersko sladkanje z sodobno umetnostjo bo potekalo takole:
1. hod: Maja ponuja presen obisk galerije SZDLU s skupinsko razstavo, ki jo je pripravila Petra Kapš.
2. hod: Ksenija je spekla recenzijo tipografske razstave eat v MGLC
3. hod: Petja je zamrznila Neimenovane Mirka Bratuše. >>vizualka, komentarji
Vse interpretacije so legitimne, ker »pesnikova skrivnost je skrivnost tudi za njega samega«, je poudaril povabljenec v prostore Društva slovenskih pisateljev v sredo ob osmih zvečer. Kljub tej izjavi se tistemu, ki pokliče Aleša Debeljaka k pogovoru, ni treba bati, da se bo pesnik dostojanstveno odmaknil pred pojasnjevanjem lastnega dela ali zavil v plašč molčečnosti. Ravno nasprotno, večja nevarnost je, da bo popolnoma odrinil vlogo spraševalca in z govorom, ki je vedno več kot le odgovor na vprašanje, pogovor odpeljal na poti, ki niso zarisane v načrt potovanja po njegovi poeziji. Aleš Debeljak se je predstavil v zanimivi kombinaciji, kot ploden pesnik in prav tako izčrpen teoretik svoje lastne poezije. >>Iva Kosmos, komentarji
V soboto so odrske deske ljubljanske Drame gostile starosto teaterskega delovanja, Srbsko narodno gledališče iz Novega Sada. V svoji misiji predstavljanja domače gledališče umetnosti je tokrat pristalo v Ljubljani s predstavo Tužna komedija, ki pod taktirko dramaturga in režiserja Egona Savina, svojo premiero doživela doma, 5. novembra prejšnjega leta. Egon Savin in Srbsko narodno gledališče so zapriseženi popotniki po »jugoslovanski« odrskih deskah in tudi tokrat, po političnem koncu t.i. domačega dvorišča so bili sprejeti v duhu bratskega gostoljubja, prevajalske mašine so zato ostale v predalih. >>Igor Bijuklič, komentarji
Če se kakšen dogodek ponovi štirikrat in je prisotnost udeležencev in udeležba obiskovalcev vsakič večja, lahko brez pretiravanja zatrdimo, da dogodku dobro kaže. Da se bo tako »prijel«, da ga bomo vsako leto znova komaj, komaj čakali. In Goli oder je tak dogodek. >>Katjak, komentarji
Čeprav je Sofokles s Kraljem Ojdipom na tragiškem tekmovanju v Atenah dobil šele drugo nagrado - premagal ga je sicer neznan pesnik Filokej - je njegova tragedija ostala vzor tragičnega žanra vse do današnjih dni in vsekakor velja za eno izmed največjih dram vseh časov. Ta svoj položaj vsekakor delno dolguje temu, da je Aristotel na njej zasnoval dramska pravila svoje Poetike. Vendar je bila od Aristotelovih časov do danes ta zgodba posnemana, nanovo pisana in tolmačena v mnogih generacijah, ne le dramatikov, temveč tudi moralistov, psihologov, zgodovinarjev in drugih raziskovalcev človeške narave in usode; najbolj popularno novejše tolmačenje pa je bilo seveda tisto Freudovo. >>Bojan Anđelković, komentarji
 Arterijin novi jedilnik:
predjed: Maja seklja razstavo absolventov Akademije za likovno umetnost
glavna jed: Maja mesi kritiko Instalacije nagrajenca 26. grafičnega bienala v Ljubljani iz Portorika Garvina Sierre. Razstava nosi ime Formación, ki ima v španščini več pomenov. Najprej pomeni vojaško formacijo, nato tudi trening oz. izobrazbo, lahko pa tudi oblikovanje (v umetnosti).
posladek: Petja peče intervju z Jako Železnikarjem in Majo Bogataj Jančič o festivalu Creative commons in režimu avtorskega prava v dobi digitalnih tehnologij.
>>vizualka, komentarji
 Nedolgo tega se je slikarstva in sočnih podrobnosti željni bralki, izpolnila ena od želja. V slovenščini smo dobili prevod intervjujev s Francisom Baconom, ki jih je bralcem v slast ponudila zbirka KODA. Bacona je mnoge ure zasliševal novinar, kritik in pisec o umetnosti, ljubitelj figuralike David Sylvester. Bacon je izjavil, da ni nikoli razpoložen za intervjuje, a Sylvester ga je občasno gnjavil od leta 1962 pa vse do leta 1986. Rezultat njunih pogovorov je knjiga, pravi draguljček, ki bralcu omogoči pokukati v platna, pa tudi zasebno življenje tega velikana modernega slikarstva. >>vizualka, komentarji
"Ko sem se vrnil domov, sem torej sprejel odločitev, da si posteljo postavim v kopalnico. Spal sem oblečen. Ob najmanjšem brbotanju v pipi, ki sem jo pustil odprto, sem skočil pokonci. Blagoslovljena voda, na katero smo čakali bolj željno kot na Mesijo!"
Čeprav bi za večino frankofonih literatur lahko rekli, da novela nikoli ni bila močno uveljavljena literarna zvrst, pa v magrebskem svetu in torej tudi v Alžiriji novela vendarle skorajda samoumevno nadaljuje tradicionalno obliko ustne književnosti, s katero ljudje še vedno niso izgubili stika – pripovedko. A pri tem je le malo takih novelistov, ki se jim posreči izogniti se pastem sklenjene pripovedke z njeno vedno prisotno moralo.
Interpretacija: Botz in Roq
Prevod: Suzana Koncut >>petras, komentarji
>> Kako naj nas gane umor otrok na odru, če še na časopisni članek ˝Do smrti zabodla hčerko˝ naslednji dan pozabimo? << >>Zala Dobovšek, komentarji
 Da ne spominjemo aute i kućerine a
Kamoli plaćanje poreza i onda kažu to
Je naše i uzmu pa čak i ne trebaju išta
Reći civilno društvo sjeme ti se zatrlo i
Tebi i tome koji na tvoj račun živi a da
Te ne priječi živjeli Mongoli hoću reći
Pred kratkim se je končno pojavila avtobiografija v verzih enega izmed najpomembnejših avtorjev v zgodovini jugoslovanske popularne glasbe - in sicer Branimirja Džonija Štulića, kontroverznega vodje zagrebškega novovalskega benda Azra.
Sprehajamo se to sredo ob 23.30 v oddaji Nove pisarije.
>>Bojan Anđelković, komentarji
13. junij 2000. Fužine. Nogometna tekma med Slovenijo in Jugoslavijo. In štiri različna življenja, štirje različni jeziki, štirje različni svetovi. >>nika arhar, komentarji
220. številka Časopisa za kritiko znanosti je v celoti posvečena filmu, saj se njen izid poklapa s stoto obletnico slovenskega filma. Prav zato sta kot sponzorja navedena Slovenska kinoteka in Projekt Grossmann, ki je bil na začetku avgusta zaslužen za organizacijo prvega festivala digitalnega filma pri nas. Zbornik je razdeljen na tri sklope v skladu s tremi Grossmanovimi filmi, v njem pa lahko zasledimo največ člankov o digitalni filmski revoluciji in o vplivu novih medijev. >>Miša G, komentarji
Film Norega se metek ogne režiserja Mitje Novljana je 6.10. v Kinu Vič dočakal uradno premiero potem, ko je pred enim letom doživel odobravanje Filmskega sklada glede povečave na filmski trak. Film je bil posnet z digitalno kamero v produkciji Filmogradnje in predstavlja vrhunec gverilske produkcije v zadnjih letih. Norega se metek ogne predstavlja up vsem mladim režiserjem, ki se z izvirnimi idejami lotevajo poceni snemanja, a nimajo denarja za distribucijo. >>Miša G, komentarji
V okviru festivala Mesto žensk je tudi letos potekal filmski in video program, ki je spregovoril o različnih oblikah družbenega nasilja nad ženskami. Filmski izbor je posebej za festival pripravila španska kuratorka in teoretičarka Virginia Villaplana. >>kristinas, komentarji
V četrtek ob desetih zvečer je Rosa Reitsamer, avstrijska sociologinja, dj-ka in queer aktivistka v Monoklu pretresla stereotipe o podobi črnih in belih žensk skozi popularno kulturo. Predavateljica je že na začetku definirala namen predavanja: pokazati, da podoba svetlo- oziroma temnopolte ženske ni stvar barve kože, ampak koncept, ki združuje in vzdržuje rasizem in seksizem. >>Iva Kosmos, komentarji
V današnji oddaji prisluhnite kar trem intervjujem o aktualnih dogodkih, ki jih je prinesla jesen. Najprej bomo pokramljali z Romanom Kuharjem, enem izmed organizatorjev mednarodnega v okviru programa "East-east : Partnership Beyond Borders" (Mirovni inštitut, OSI) in evropskega projekta "Promocija aktivnega evropskega državljanstva". Nato prisluhnite intervjuju z Alenko Splacal, ki je v Zagrebu v okviru festivala Queer Zagreb predstavila svojo avtobiografsko likovno delo, za konec pa vam bomo postregli z intervjujem z Roso Reitsamer, avstrijsko sociologinjo, queer aktivistko in DJko, ki nas je obiskala na Mestu žensk. Čisto za konec pa najavljamo novo rubriko: Aktiviraj se!, kjer boste v živo lahko sporočili svoj komentar na zastavljeno iztočnico. Tokrat vprašanje za vas: Ali je javno razkritje (kot gej ali lezbijka) v Reality show-u politično dejanje ali provokacija? komentirajte v živo ali na naslov: lezbomanija@radiostudent.si >>Vesna Vravnik, komentarji
˝Zdaj nisem več jaz. Zdaj sem mama.˝ V sredo, 12. oktobra, se nam je v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma s svojim performensom predstavila ameriška igralka Christen Clifford. Cliffordova velja za zelo kontroverzno predstavnico scenskih umetnosti, ki v svojih nastopih v ospredje postavlja današnje tabuje. Le-te pa išče predvsem na področjih spolnosti, politike in feminizma. Tokratni Ljubljeni sinček pa je posegel na polje materinstva. Njen performans postavlja v ospredje žensko, in sicer takrat, ko postane mati. To zanjo ne postane le novo poslanstvo, ampak za seboj povleče še vrsto, predvsem zamolčanih, čustev in nagonov. Ljubljeni sinček torej pripoveduje o resnem razmerju med materjo in novorojenčkom. Slednji namreč v očeh matere postaja vse bolj resen spolni subjekt.
>>Zala Dobovšek, komentarji
|
| Najbolj brano |
