|
Korak stran od Mladinskega gledališča, takorekoč na domačem dovozu, mimo napol razpadajočih objektov v prenovljeno Staro pošto. Domače in hkrati tuje, staro, a v posodobljeni verziji. Navidezno nezdružljiva pa tudi nerazdružljiva nasprotja, ki so se tekom dogodkov le še stopnjevala. Vsekakor pa izvrstna uvertura v misterioznost, okrutnost in bizarnost izganjanja čarovnic. Da, prav to smo namreč nadaljnji dve uri v družbi četrtega letnika AGRFT in skozi režijski pogled Jureta Novaka tudi počeli. Iskali in izganjali hudiča iz vseh prisotnih teles. >>Nika Leskovšek, komentarji
Tokratni Artefakt smo iskoristili za osebno promocijo: govorili smo o literarno vizualnem hepeningu NOTARNJI EMIGRANTJE, ki se bo zgodil v torek, 31. januarja ob 21:30 v klubu Gromka na Metelkovi:
1. PESNIKI:
- Bojan Andjelković (Beograd) 
- Dr. Miklavz Komelj (Ljubljana)
2. VIDEO DELA:
- Dr.Agan Papić (Beograd)
3. KRATKI AMATERSKI FILM: Pank nije mrtav Kenedi
- Dr. Keka Čalič (Fužine)
- Jana Prepeluh (Šiška)
Poglej več. >>Bojan Anđelković, komentarji
Arterija brezplačno ponuja:  Zadnji skok v projekt Oscilacije – trideset dni zvoka v Moderni galeriji.
Obisk Equrne in ra zstava dveh umetnic: Amalie Perez Molek, slikarke argentinskega porekla in slovenske slikarke Barbare Kastelec S tiskovne konference bosta v Arterijo skušali prinoreti Polonca Lovšin in Urška Jurman. Prvi boste izvedeli, kaj se skriva za platnicami novoizdane Maskine knjige z naslovom Ready to Change. >>vizualka, komentarji
Tokrat bo oddaja Sektor Ž na sporedu izjemoma tretjo soboto v mesecu.
Obelodanili bomo, ali je Drobničevo ministrstvo objavilo razpis za otvoritev novega Centra za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. Razpis so obljubili za mesec januar. Kmalu bo februar. Kaj pa potem?
Obrnili pa smo se tudi na Karitas, ki je pred časom napovedal, da bo skušal na svoja ramena prevzeti dejavnost pomoči žrtvam trgovine z ljudmi.
Preleteli bomo življenje in delo dr. Angele Piskernik, prve slovenske naravovarstvenice, ki je med drugim tudi "mati" Triglavskega narodnega parka.
Na koncu pa se bomo pogovarjali še z Zdenko Kristan, avtorico knjige "Materinski mit: kultura, psihoanaliza, spolna razlika".
>>JasminaJ, komentarji
V torek, 17. januarja je v ljubljanski galeriji Kapelica, kopica nadebudnih obiskovalcev v roke prisrčnega robota polagala bankovce in kovance. Čudo tehnologije, ki bo na ogled do 3. februarja, je sestavljeno iz odpadnih materialov sodobne tehnologije. Avtor - kipar Sašo Sedlaček je zbral stare tri-osem-šestke, črnobeli zaslon, nekaj žic in dva delujoča cd playerja in jih sestavil v prisrčnega robota. >>vizualka, komentarji
Tokrat bo oddaja izjemoma en teden prej kot ponavadi, torej v soboto, 14.1. ob 17h
Na januarskem jedilniku vam bomo najprej ponudili 'novičke' iz LGBT sveta, nato v rubriki 'Akcija-reakcija' pregled naših LGBT literarnih založb (Vizibilija in Lambda); intervjujema z odgovornima urednikoma teh dveh založb bo sledila recenzija pravkar izdane knjige Nataše Sukič: Desperadosi in nomadi (Vizibilija). 'Komentar' pa bo namenjen naključnim izjavam folka, ki ga bomo povprašali po poznavanju lezbične in gejevske literature. 'Kruzing po sceni' pa vas bo povabil na prihajajoče LGBT dogodke. Glasbo bo tokrat prispevala Tea. Hvala! >>Vesna Vravnik, komentarji
 Poslušalstvu se obeta drugi del poročanja in razmisleka ob projektu Oscilacije, ki ga je pod drobnogled vzela Maja.
Sledile bodo novice iz tujine, natančneje recenzija velike razstave o Dadi, ki sta si jo Selman in Katarina ogledala v Parizu. V teh mrzlih dneh pa se je v ŠKUC-u očem ponudila razstava Pogledi. Gre za pogled na sceno madžarske sodobne umetnosti, ki jo je za ŠKUC pripravila Alenka Gregorič. Z njo se bo v studiu pogovarjala Petja. >>vizualka, komentarji
˝Dva igralca, ki (se) dvoumno igrata, v spremstvu leteče hrane in posvečenega kadila˝ V koprodukciji E.P.I. Centra in Mestnega gledališča ljubljanskega so na Mali sceni 6. januarja premierno uprizorili Kvartet Heinerja Müllerja. Radikalen, nenavaden in časovno izjemno tranziten dramski tekst znamenitega nemškega dramatika je režiral Sebastijan Horvat. Kvartet in Horvatov režijski pristop sta uspešno poskrbela za nastanek postdramske sfere. In ta v svojem enormnem in veličastnem volumnu nemalokrat poskrbi, da se gledališki jezik demonsko spreobrne, razdrobi in preobleče. Medtem ko gledalec ostaja v mrežah nejasnosti gol. >>Zala Dobovšek, komentarji
 V Fotki ste lahko prisluhnili Goranu Bertoku, kontorverznemu slovenskemu fotografu, čigar razstava je na ogled v Galeriji Kapelica. >>pavelk, komentarji
 Po Je že v redu mama iz leta 1997 je Roza pri KUDu France Prešeren tokrat na plan bruhnil zbirko Tih bot dedi. Andreja Rozmana Roze verjetno ni potrebno podrobneje predstavljati. Povejmo le, da je bilo tudi letošnje leto zanj plodno. Predstave Obisk in Kabarete Simplozij se neutrudno dogajajo, pred kratkim so mu podelili Ježkovo nagrado in zdaj je udaril med Slovence z Dedijem. >>vizualka, komentarji
 Nikakor nočem reči, da je dober pisatelj nek poseben genij z nadnaravno močjo. Ampak dejstvo je, da obstajajo dobri, slabi in brani pisatelji. Dobri so navadno tisti, ki s svojo knjigo ponudijo še kaj več od dramatične zgodbe. To je lahko zanimiv in svež način pripovedovanja, vstop v neznane svetove ali neznan način vstopa v znane prostore sveta in še in še bi lahko naštevali. Slabi romani so tisti, ki nimajo nič od tega in jih povrh tega še nihče ne bere. In potem so tu še brani romani, romani hiti, bestsellerji. >>vizualka, komentarji
Zadnja Arterija v letu 2005 ni lenarila. Prisluhnite in berite:   V Moderni galeriji je Petja skočila v 2/3 30. let slovenske umetnosti in napasla oči na konservativnih stvaritvah tistega časa.
Maja je v Mali galeriji oscilirala v zvokih, ki jih tam puščajo umetniki pod taktirko Bojane Piškur. Peter je moško zakorakal v svet Marka Kovačiča in pogledal, ali se nam po Plastosih obeta kaj novega. >>vizualka, komentarji
V božičnem Artefaktu bomo govorili o sodobni umetnosti in sodobni filozofiji.
Tko, na splošno... +++ special guests! +++ music! =
Slišimo se to soboto v 17h!
>>Bojan Anđelković, komentarji
Kot da bi rekel:”C’est la vie comme ca”, rečeš:”To je Ernest.” Takšen je svet in tukaj se ne da storiti nič. Takšen je Ernest, milo naj mu sveti svobodno sonce, črn maček. Ženski se ustavi menstruacija, če se nanjo obesi vranica črne mačke. Zares grozno, kajne? Pravijo, da lahko mačka ubije žensko in prevzame njeno obliko. Ubija tudi človek. Če ne ubija, potem vlada; najprej živalim, potem ljudem. Zgodovina religije je zgodovina spoznanja, da izkoriščanje ljudi prinaša več, kot pa njihovo neposredno pobijanje. >>Peter Karba, komentarji
V NUK-u se je včeraj zgodila tiskovna konferenca MEHATRON::NOORDUNG Dragana Živadinova, na kateri je predstavitev potekala v dveh sklopih. Prvi je bil 113. obletnica  rojstva Hermana Potočnika Noordunga, drugi pa kot obeleženje minulih ter predstavitev in napoved novih načrtov predstav Živadinova. Tema konference se je torej gibala od samega Potočnika Noordunga - kot temeljnega vira navdiha – pa vse do konkretnih gledaliških projektov, ki še čakajo na svojo realizacijo. Vsem prisotnim so podarili tudi ˝vstopno karto˝ za udeležbo druge ponovitve predstave Noordung leta 2015. >>Zala Dobovšek, komentarji
Ustvarjalci Vie negative so se tokrat soočili s kaj zanimivim in pomenljivim grehom, in sicer s pohoto – enim izmed sedmih izvirnih grehov, ki ga jih je naložil stvarnik. Sedemletni gledališko-raziskovalni projekt Via negativa pod idejnim vodstvom Bojana Jablanovca nam je do sedaj predstavil in podrobneje razkril grešne teme Jeza, Požrešnost in Pohlep. Letos pa nas torej soočajo z razsežnostmi pohote. A navkljub mikavni in dražljivi tematski vsebini tokratne uprizoritve, bo nemara marsikdo zaradi previsokih pričakovanj odšel od tam nepričakovano mlačen. >>Zala Dobovšek, komentarji
"Visenje" okrog Kinodvora se je zaključilo v soboto zvečer s podelitvijo nagrad, predvajanjem zmagovalnih filmov in koncertom GUSTAV, www.animatekafestival.org/2005.
V nadaljevanju sledi prelet podeljenih nagrad in program letošnjega festivala Animateke - Hanging around 2005.
>>SanaBi, komentarji
"Ker ravno igrajo pachango, si Marie-Thérčse zaželi plesa. Toda na plesišču ni nikogar drugega in vsi ljudje pri šanku ju gledajo. Vsi se smehljajo. Nasmeh ob pogledu na dekle, ki ob vsaki noti, ki jo zaigra orkester, izraža svojo mladost s stegni, z nogami, z rameni, z velikim zdravim nasmeškom na ustnicah. Raznežen nasmeh tudi ob tem petdesetletniku, ki si ne beli glave s plešo in trebuhom, tako veselo pleše."
Sodobna kongoška frankofona kratka proza prvič, zgodba Gospod Poslanec Henrija Lopeza, to nedeljo v oddaji Tu pa tam, skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Botz, Tjaša in Nina
Prevod: Katja Zakrajšek >>petras, komentarji
Kot vedno so najprej sledile novičke iz GLBT sveta, ki jih je pripravila Tatjana Greif, v rubriki Akcija-Reakcija smo sledili festivalu gejevskega in lezbičnega filma ter se pogovarjali s predstavniki vseh treh lokacij, kjer se je odvijal letošnji festival, v Komentarju smo izpodbijali izjave dr. Ivana Štuheca, v nadaljevanju pa je literarno uč na Goldsteinove Homo konzerve vrgla še Tea Hvala. Za konec pa smo prebrali še odprto pismo izjave za javnost ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, ki jo je pripravil DIH. >>Vesna Vravnik, komentarji
"Koliko svetov je torej?" V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je v mesecu decembru napočil čas za premierno uprizoritev njihove letošnje mladinske predstave. Dramska adaptacija Nicholasa Wrighta Njegova temna tvar je narejena po predlogi romana Philipa Pullmana. Skoraj triurna predstava, ki zahteva močno koncentracijo – še posebej pri mladi publiki – poleg metafizike zastavlja aktualna vprašanja o veri, razumskih zmogljivostih ter vsakovrstni moči človeka. Vse te zagonetke pa se izvršujejo v znanstvenofantastičnem svetu, kjer se splošna merila in načela morda na trenutke stikajo z našimi, v principu pa predstavljajo popolnoma nov in presenetljiv svet. >>Zala Dobovšek, komentarji
Tema Fotke so bili trije pripadniki Düsseldorfske fotografske šole: Andreas Gursky, Thomas Ruff ter Thomas Struth. Skupaj predstavljajo enega izmed bolj značilnih fotografskih stilov ali pogledov, ki v zadnjih desetletjih polnijo eminentne umetniške galerije širom sveta.  >>pavelk, komentarji
Michal Viewegh velja za trenutno največjo zvezdo češkega pisanja. Od izida prvenca Čudoviti pasji časi se je njegova pisateljska slava zviševala z nizom uspešnic za uspešnico, kar mu je prislužilo naziv komercialnega pisatelja. Med najbolj brana in prevajana Vieweghova dela sodi tudi Roman za ženske, ki je letos doživel preobrazbo v Film za ženske, ki si ga trenutno lahko ogledamo v slovenskih kinematografih. >>Lejla Švabič, komentarji
To soboto se je v SNG Drama predstavilo Slovensko stalno gledališče Trst z otvoritveno predstavo letošnje sezone, Romulus Veliki Friedricha Dürrenmatta. Predstavo je režiral Diego de Brea, ki je na letošnjem Borštnikovem srečanju za svoji zadnji dve predstavi, Kraljico Margot in Edvard Drugi prejel nagrado za estetski preboj. Sam svoj pristop označuje predvsem kot poglobljeno ukvarjanje s tekstom in situacijo, kot iskanje in prepuščanje igralcev v praznem prostoru, pri čemer ostala gledališka sredstva vstopajo kasneje. >>nika arhar, komentarji
  Tokratna Arterija je napaberkovala kopico zanimivih tem. Maja se je odpravila v galerijo ŠKUC in kustosinjo Sandro Sajovic povprašala o projektu, ki je tam na ogled, Petja pa sem pohajkovala po novi retrospektivni razstavi Janeza Bernika v Moderni galeriji in raziskovala od kod je prineslo pamflet Cesarjeva nova oblačila. In seveda dolgujemo še razmislek in pogovor o muzejih doma in v tujini. V studiu bosta o tem spregovorila Božidar Zrinski in Polona Lovšin.
>>vizualka, komentarji
Prejšnji teden so na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega uprizorili zadnjo premiero letošnje sezone. Dramo Je to človek?, nastalo po motivih istoimenskega romana italijanskega pisatelja Prima Levija, je režiral Boris Kobal, dramatizacijo romana pa je izvedla Ira Ratej. >>kristinas, komentarji
V tokratni oddaji lahko slišite pogovor z dr. Evo D. Bahovec, ki je urednica Delte - revije za ženske študije in feministično teorijo. Delta namreč praznuje 10. obletnico izhajanja.
V studiu se bomo pogovarjali z Ano Jereb, ki bo razkrila zaključke svoje diplomske naloge z naslovom "Od histerije 19. stoletja k anoreksiji 20. stoletja kot simptomatiki patriarhije".
Poiskali pa bomo tudi odgovor na vprašanje, zakaj Društvo Ključ, ki ponuja pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, v januarju zapira svoja vrata ter kaj se nam, v boju proti trgovini z ljudmi, obeta v prihodnje.
Postali pa bomo še ob mednarodnem dnevu človekovih pravic ter ob ustavni pravici do abortusa. >>JasminaJ, komentarji
Torkov večer so v Arhitekturnem muzeju na Fužinah odprli razstavo, posvečeno slovenskemu arhitektu Maxu Fabianiju. Razstava, naslovljena, Adijo Dunaj, pozdravljen Štanjel, odkriva Fabianijevo življenje, ki je stopilo iz plemiškega udobja v skupni korak s slehernim človekom . Za zasnovo in postavitev razstave so poskrbeli Janez Koželj, profesor s Faklutete za arhitekturo in Tina Jazbec z Natašo Dolenc, iz Ustanove Max Fabiani, s Štanjela. >>Peter Karba, komentarji
Bili smo otroci, ko smo z očmi požirali njegove stripe. Tisti, ki so bili priče prvim izdajam v takratni Tedenski tribuni, so danes že skoraj v pokoju. V minulih dneh je njihov avtor, Miki Muster, dopolnil častitljivih osemdeset let. >>Peter Karba, komentarji
Včeraj se je v galeriji Kapelica na Kersnikovi zgodil eden izmed tistih dogodkov, ki se jim reče performansi. Paul Granjon je bil avtor, ki je na avdio-vizualni pa tudi prvoosebno praktični način uprizarjal njemu nadvse vznemirljivi koitus med nekaj bitno tehnologijo in človekom. Z Lab je raziskovalni center Z Productions. Stvar se je v septembru 1995 preselila iz Marseilla v Cardiff, kjer so se razvojni programi osredotočili ravno na evolucijo ljudi in strojev. Kot izgleda se Z Lab ne ukvarja z dvema različnima kategorijama posebej, ampak obdeluje njun odnos, ki je namenjen razplodu nove vrste človeka-stroja. >>Igor Bijuklič, komentarji
Nagrad kolikor hocete...
Vesna za najboljši celovečerni film (igrani, dokumentarni ali animirani): Odgrobadogroba Jana Cvitkoviča
Vesna za najboljši srednjemetražni film (igrani, dokumentarni ali animirani): Kaj boš počel, ko prideš ven od tu? Saše Podgorška
fotografija na levi iz animiranega filma Zasukanec Špele Čadež, prejemnika nagrade za prvenec.
ostale v nadaljevanju! >>SanaBi, komentarji
|
| Najbolj brano |
