Če je kapitalizem po vzoru institucionaliziranga krščanstva omejil funkcijo ritualov na ekonomski krogotok proizvodnje in potrošnje, so starodavni rituali, ki so se odvijali pred več kot dva tisoč leti ohranjali njihovo večplastno naravo. Kulti in misteriji so posamezniku nudili tako druženje v obliki plesa in glasbe kot tudi možnost zdravljenja, žrtvovanja, darovanja in doseganja ekstaze. Vsi rituali naj bi tako nastali kot rezultat preigravanja nekega mita, ki je na sublimni ravni povezan s travmo življenja in smrti.
Miša G, komentarji
Le kdo ne bi šel v Grčijo? Burger je bil in še fajn se je imel. Na delavnici za razvoj scenarijev Balkanskega sklada v sklopu potekajočega mednarodnega filmskega festivala v Solunu je njegov projekt Circus fantasticus prejel posebno omembo žirije. Na delavnici je sodelovalo 12 projektov iz Slovenije, BiH, Srbije, Grčije, Romunije, Bolgarije in Turčije. 
Centru in galeriji P74 se je v drugi polovici novembra odvijala delavnica pod mentorstvom Stefana Doepnerja - ustvarjalca, ki na področju intermedijskih umetnosti deluje že od sredine osemdesetih let dalje. Doepner, ki je sodeloval pri mnogih odmevnih mednarodnih projektih, je med drugim soustanovitelj znamenitega inštituta f18 ter občasni sodelavec avstrijskega umetnika Stelarca. V zadnjem času je vedno pogosteje prisoten tudi v Ljubljani, kjer trenutno dela na različnih projektih. Omenjena kreativna delavnica je tako privedla do prezentacije rezultatov interaktivnega procesa dela, ki so ga izvedli tako mentor kot na javnem razpisu izbrani udeleženci.
avno to soboto se pričenjajo mednarodni dnevi boja zoper nasilje nad ženskami, ki trajajo od 25. novembra do 10. decembra.
V okviru Univerze v Ljubljani obstaja Center za slovenščino kot drugi oziroma tuji jezik, ki je pripravil zanimivi projekt za razširitev dotika slovenskega jezika na tujih univerzah. Gre za projekt z naslovom 'Svetovni dnevi slovenske literature'. Fenomen projekta je dejstvo, da bo 38 slovenskih literarnih ustvarjalcev v času med 20. in 25. novembrom 2006 istočasno predstavilo svoj literarni opus na 53. univerzah v tujin, kjer obstajajo lektorati slovenskega jezika in študiji slovenistike. 
Balkan je tisto izmuzljivo področje, ki bi ga vsaka država rada premestila na mejo južno od sebe. Tako se tudi imenovalec »balkanska kinematografija« izmika definiciji in predalčkanju nacionalnih kinematografij v širše sklope. Kljub nezaželjenosti koncepta skupnega prostora, je dejstvo, da se je letošnji film s prostora bivših jugoslovanskih dežel umestil v okolje predvidljivih skupnih značilnosti. 
Najprej stopimo na nemško grudo. V Berlinu so prejšnji teden v Art Centru na Friedrichstrasse 134 odprli razstavo slovenskega slikarja Gašperja Jemca z naslovom "Mentale Bildschirme" (Mentalni zasloni). Mladi Jemec se na samostojni razstavi v Berlinu predstavlja s slikarskimi in kiparskimi deli, nastalimi v zadnjih šestih letih. Če boste slučajno pohajkovali po medvedjem mestu, si razstavo lahko ogledate še do 1. decembra. 
V Ljubljanski Galeriji ŠKUC se te dni mudi Das Anatomische Theater ali krajše DAT, slikarja in multimedijskega ustvarjalca Milorada Krstića. Kaj je pravzaprav DAT? Janos Kurdy-Feher izjavi, da je to vizualna anatomija 20. stoletja, popotovanje skozi čas in prostor na krilih Erosa in Tanatosa. DAT je kazajoči prst vperjen v zgodovino in način njene interpretacije. Avtor je reflektiral prejšnje stoletje na secirni mizi, njegovi pacienti so ljudje, dogodki, ideje in fenomeni, ki so se usidrali v naš zgodovinski spomin. 
»…kaj bi doma osamljen čepel, muzika že igra, naš svet je kabaret kajne, pridi v kabaret.« So nas povabili v novem prevodu Alje Predan in libreta Milana Dekleve kar v dva kabareta naenkrat, v celjskega in v Mestno gledališče ljubljansko. Če ste vsaj malo spremljali ves medijski pomp, pa saj niti ni bilo potrebno, ker so nas s tem prav bombardirali, se je vse vrtelo okrog pravice primata prvega slovenskega Kabareta. 
Prejšnji teden se je v najvišji etaži lutkovnega gledališča odvil nič kaj navaden dogodek pod naslovom Zadnja egoistična predstava. V njej se je dokončno prekalil štiriletni eksperimentalni gledališki projekt No History-Know history, izveden pod gonilno taktirko Mareta Bulca. Gre za večplastni proces, ki se je ukvarjal predvsem z medsebojnimi odnosi znotraj eksperimentalnega gledališča, postavljenega zunaj klasične dramske strukture. 
Public Library v Euclidu ameriška premiera slovenskega dokumentarnega filma Harmonikarji, avtorjev Dušana Moravca in Leona Mateka. Euclid je predmestje Clevelanda , v katerem živi največ Slovencev in Slovenk izven Evrope. Film je portret šestih slovenskih glasbenikov, ki so si za svoje izrazno sredstvo izbrali najbolj tipično slovensko glasbilo – harmoniko. Med drugim je bil film že predvajan v Severni Koreji in na Kitajskem.
Razstava, ki za središčni motiv jemlje podobo ženske, ponuja širok spekter interpretacij ženskega principa v likovni umetnosti. Slikarji in slikarke, ki prihajajo iz različnih družbenih in kulturnih ozadij, preko svojih umetnin razvijajo svoje videnje ženske in simbolov, ki so z njo povezani. Razstava bo na ogled v kamniški galeriji Peroz, ki se nahaja v nekdanji tovarni Stol, vse tja do 30. novembra. 
Pozdravljeni in dobrodošli v še en termin pregleda dogajanja na letošnjem Liff-u, ljubljanskem filmskem festivalu, ki se počasi približuje svojemu koncu. Zatorej naj velja današnji sprehod po filmskem platnu tudi kot povabilo, da si do petka 24. novembra, zadnjega dne festivala, ogledate še kak film saj večina teh filmov ne bo na rednih sporedih kinematografov. 
»Tak občutek je preplavil Katjenko, ko je brala o Petru I.; zdelo se ji je, da je v njegovi osebnosti, v tekstih o njem skrit rebus in ko ga bo razrešila, bo vedela vse, kar je potrebno vedeti. Nobena njegova pra-pravnukinja ni mogla biti, med njima ni bilo niti duhovnih podobnosti ali povezav. Kdo ve, če bi Katarine odraščanje ne zalovilo v tako sanjavem času, v takem podvodnem carstvu, kjer se je vse videlo zgolj skozi nekakšno popačeno meglico, bi mogoče sedaj hodila z mavzerjem po nakupovalnih centrih?«
Esad Babačić je človek mnogih obrazov. Nekateri ga poznajo kot košarkarja in športnega novinarja. Spet drugi ga bolje poznajo kot starega punkerja zasedbe Via Ofenziva pa tudi kot pekarniškega delavca. V tokratnem »Kosilu nekega molja« pa bomo Esada kot pesnika vprašali, ali se smemo udobno zlekniti v njegovo najnovejšo pesniško zbirko »Divan«, ki je izšla v zbirki Beletrina pri Študentski založbi.
Festivalski termin liffe je tokrat namenjen sekciji ekstravaganca. Skupaj s Simonom Popkom, enem izmed selektorjev omenjene sekcije, se bomo pogovarjali o tem, kakšna so (bila) merila za uvrstitev filmov med ekstravagantne. Mora biti film nerazumljiv, drugačen, eksotičen ali preprosto le neumestljiv v druge sekcije? Nekaj besed bo namenjenih tudi ekstravagantnim filmom preteklih liffov, seveda v navezavi s filmi, ki so se v skupini znašli letos. Za konec se bomo vprašali kakšno tržno (tako ekonomsko, kot interesno) nišo zapolnjujejo tovrstni filmi in kakšna je njihova prihodnost.
Tokratno beograjsko pismo pišem v toplem naslanjaču svojega ljubljanskega domovanja ter ga namenjam osebnemu doživetju duha mesta in njegovih kulturnih posebnosti, z poudarkom na scenskih umetnostih. Beograd je velemesto ki živi noč in dan, kar mu daje poseben čar. Z lahkoto ga primerjam s svetovljanskim New Yorkom, kjer sem bil pred leti na raziskovalnem delu, le da je seveda Beograd balkanski. Ta balkanskost, v najlepšem pomenu besede, je vidna tudi v umetniških stvaritvah. Tu mislim na neko prvinsko strast do bivanja in do ustvarjanja, ki ima za posledico ogromno število kulturnih dogajanj. Beograd, to balkansko bure baruta je kulturno središče Balkana in kadar se na teh prostorih ne vojskuje, se tu dogajajo veliki umetniški dogodki. 
Skorajda okrog sveta se vrte naše umetnice in umetniki. V petek in soboto je Špela Sterle, slovenska umetnica, ki živi v New Yorku, nastopila na Brooklynu. S svojo skupino »Špela Sterle Dance« je s predstavo »Compound« nastopila v gledališču »PowerHouse Arena«. Predstava združuje ples, besede in glasbo ter prikazuje boj z nasprotujočimi si pričakovanji družbe glede žensk. 
Razstava Majde Gregorič je doživela otvoritev 27. 10. v kletnih prostorih Kulturnega doma v Kamniku, kjer domuje na novo odprta galerija Kurilnica. Na otvoritvi so poleg zanimivih inštalacij in glasbene podlage Zvočnih kopeli avtorja Boštjana Leskovška, gledalci lahko med drugim videli dva kratka umetniška videa. 
Pozdravljeni v tretjem festivalskem terminu Ljubljanskega filmskega festivala. V naslednjih dvajsetih minutah se bomo osredotočili na filme s socialno-politično ostrino, razmerje med dokumentarcem in igranim filmom ter vprašljivo moč reprezentacij. Z vami smo: Taja in Pina, ki okupirata mikrofon, in tehnik Božo.