Zaradi nenehnega medijskega šikaniranja Zdravo Pravdič – Pec, predsednik društa Onej, večinoma ne daje izjav za medije. Z izjemo Radia Študent. Povedal je, kakšne spore ima Art center z občino.
Julija_sa, komentarji
| Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo. Povezava na novo spletno stran je tole |
|
|
V času, ko postajata spet aktualna družinska problematika in problem integracij manjšinskih skupin v družbo, vam Galerija Škuc ponuja video projekt Ulica Rütli. Video je produciran in realiziran v Berlinu septembra in oktobra 2006. Tema projekta si zastavlja vprašanje, kako živijo priseljenci v novi deželi, kako je tam z drugo in celo tretjo generacijo priseljencev. Poleg videa se bo v času od 5. do 10. decembra dogodila še navzkrižna predstavitev dveh projektov s skupno tematiko in podobnim imenom: cona.si in Cona Fužine. 
V soboto se je končal festival improvizacijskega gledališča Goli Oder. Letos je imel namen v skupen objem združiti različne umetnosti, v katerih delujejo improvizatorji. Na podlagi te usmeritve je nastalo že tradicionalno presenečenje festivala - festivalska produkcija, ki, kot vsako leto, nastaja za časa trajanja Golega Odra. Mednarodno zasedbo je v nastanku nove izdaje z imenom Sestavljanka vodil režiser Enno Kalisch. V predstavi je združeno skupno delo gibalke, igralcev, glasbenikov, in slikarja. 
»PROFESOR: Kljub nedolžnemu videzu mi je vaša najdražja zastavila sveto vprašanje. Običajno se glasi: »Katero knjigo bi vzeli s seboj na samotni otok?« Vprašanje, ki se mi je zmeraj zdelo neumno, ker je absurdno: kajti, če bi poklic univerzitetnega profesorja med drugim omogočal izlet na samotni otok, bi se to kmalu razvedelo. Toda, če ga zastavimo obratno, postane vprašanje bistvenega pomena: katere knjige bi brez obotavljanja sežgali?«
V mestu vrtnic so prejšnji petek, otvorili sedmo edicijo novogoriškega, oziroma po novem imenovanega, mednarodnega festivala digitalnih umetnosti Pixxelpoint. Festival postaja skozi dosedanje prireditve vsebolj domač tudi zunaj galerijskih prostorov in onkraj meje. Festival je namenjen širši publiki, pri čemer skušajo razstavljena dela spregovoriti o alternativnih rabah računalniških tehnologij. In po besedah avtorjev ozavestiti občestvo digitaliziranega in informatiziranega sveta o novih razsežnostih, ki jih v vsakdan vsakega izmed nas prinašajo računalniške tehnologije. 
oli oder, mednarodni festival improvizacije, letos že petič zapored poteka pod okriljem Kulturnega društva France Prešeren. Letos so vodilo festivalskega dogajanja poleg spodbujanja slovenske produkcije in refleksije položaja improvizacije v sodobni umetnosti zastavili nekoliko širše. Organizatorji festivala so si zadali nalogo približati se eksperimentalni razsežnosti improvizacijskih praks na različnih področjih; kot so gledališče, slikarstvo, glasba in plesni performans. Ustrezno želji se je povabilu Golega odra letos odzval tudi Julyen Hamilton, sicer zveneče ime improvizacije na področju giba. 
anašnje Beograjsko pismo posvečam problematiki Romov in njihovemu položaju v Srbiji, kjer je romska skupnost mnogoštevilna. V Srbiji živi neprimerno več Romov kot v Sloveniji, a se ne spominjam primerov vaških straž in dogajanja ljudstva kot v primeru ambruškega lova na čarovnice, ki je prerasel v vseslovensko veselje. 
Če je Freud začetnik psiho-analize, lahko mene smatrate kot tistega, ki bo psiho-analizo poslal v naročje zgodovine. Stvar je zelo preprosta in rešitev je na dlani. Vsem priporočam, da si enkrat na teden ogledate katero od lutkovnih predstav ali drugih otroških predstav in vaši problemi se bodo zdeli smešni. 
Prva ovira pred vstopom v letošnji Goli oder je bil vratar z imenom Prasec na vratih. Veliko gostov, ki so v ponedeljek prišli na otvoritev festivala na Metelkovi, je težko verjelo lastnim ušesom, ko jih je odslovil nazaj na dvorišče Menze pri koritu. Razlog je lahko bil neprimerna večerna toaleta ali zahteva po donaciji društvu kapitalističnih svinj. Tako se je festival improvizacije začel tako kot se spodobi – z improvizacijo. Dionizično srečanje v čast uspešnemu poslovanju je bila improvizirana zabava kapitalističnega podjetja, nekakšen parodiran reality show, v katerem smo se lahko preizkusili v svetu komolčkanja, prilizovanja, guzenja in uspešnih poslovnih nasmehov. 
Če je kapitalizem po vzoru institucionaliziranga krščanstva omejil funkcijo ritualov na ekonomski krogotok proizvodnje in potrošnje, so starodavni rituali, ki so se odvijali pred več kot dva tisoč leti ohranjali njihovo večplastno naravo. Kulti in misteriji so posamezniku nudili tako druženje v obliki plesa in glasbe kot tudi možnost zdravljenja, žrtvovanja, darovanja in doseganja ekstaze. Vsi rituali naj bi tako nastali kot rezultat preigravanja nekega mita, ki je na sublimni ravni povezan s travmo življenja in smrti.
Le kdo ne bi šel v Grčijo? Burger je bil in še fajn se je imel. Na delavnici za razvoj scenarijev Balkanskega sklada v sklopu potekajočega mednarodnega filmskega festivala v Solunu je njegov projekt Circus fantasticus prejel posebno omembo žirije. Na delavnici je sodelovalo 12 projektov iz Slovenije, BiH, Srbije, Grčije, Romunije, Bolgarije in Turčije. 
Centru in galeriji P74 se je v drugi polovici novembra odvijala delavnica pod mentorstvom Stefana Doepnerja - ustvarjalca, ki na področju intermedijskih umetnosti deluje že od sredine osemdesetih let dalje. Doepner, ki je sodeloval pri mnogih odmevnih mednarodnih projektih, je med drugim soustanovitelj znamenitega inštituta f18 ter občasni sodelavec avstrijskega umetnika Stelarca. V zadnjem času je vedno pogosteje prisoten tudi v Ljubljani, kjer trenutno dela na različnih projektih. Omenjena kreativna delavnica je tako privedla do prezentacije rezultatov interaktivnega procesa dela, ki so ga izvedli tako mentor kot na javnem razpisu izbrani udeleženci.
avno to soboto se pričenjajo mednarodni dnevi boja zoper nasilje nad ženskami, ki trajajo od 25. novembra do 10. decembra.
V okviru Univerze v Ljubljani obstaja Center za slovenščino kot drugi oziroma tuji jezik, ki je pripravil zanimivi projekt za razširitev dotika slovenskega jezika na tujih univerzah. Gre za projekt z naslovom 'Svetovni dnevi slovenske literature'. Fenomen projekta je dejstvo, da bo 38 slovenskih literarnih ustvarjalcev v času med 20. in 25. novembrom 2006 istočasno predstavilo svoj literarni opus na 53. univerzah v tujin, kjer obstajajo lektorati slovenskega jezika in študiji slovenistike. 
Balkan je tisto izmuzljivo področje, ki bi ga vsaka država rada premestila na mejo južno od sebe. Tako se tudi imenovalec »balkanska kinematografija« izmika definiciji in predalčkanju nacionalnih kinematografij v širše sklope. Kljub nezaželjenosti koncepta skupnega prostora, je dejstvo, da se je letošnji film s prostora bivših jugoslovanskih dežel umestil v okolje predvidljivih skupnih značilnosti. 
Najprej stopimo na nemško grudo. V Berlinu so prejšnji teden v Art Centru na Friedrichstrasse 134 odprli razstavo slovenskega slikarja Gašperja Jemca z naslovom "Mentale Bildschirme" (Mentalni zasloni). Mladi Jemec se na samostojni razstavi v Berlinu predstavlja s slikarskimi in kiparskimi deli, nastalimi v zadnjih šestih letih. Če boste slučajno pohajkovali po medvedjem mestu, si razstavo lahko ogledate še do 1. decembra. 
V Ljubljanski Galeriji ŠKUC se te dni mudi Das Anatomische Theater ali krajše DAT, slikarja in multimedijskega ustvarjalca Milorada Krstića. Kaj je pravzaprav DAT? Janos Kurdy-Feher izjavi, da je to vizualna anatomija 20. stoletja, popotovanje skozi čas in prostor na krilih Erosa in Tanatosa. DAT je kazajoči prst vperjen v zgodovino in način njene interpretacije. Avtor je reflektiral prejšnje stoletje na secirni mizi, njegovi pacienti so ljudje, dogodki, ideje in fenomeni, ki so se usidrali v naš zgodovinski spomin. 
»…kaj bi doma osamljen čepel, muzika že igra, naš svet je kabaret kajne, pridi v kabaret.« So nas povabili v novem prevodu Alje Predan in libreta Milana Dekleve kar v dva kabareta naenkrat, v celjskega in v Mestno gledališče ljubljansko. Če ste vsaj malo spremljali ves medijski pomp, pa saj niti ni bilo potrebno, ker so nas s tem prav bombardirali, se je vse vrtelo okrog pravice primata prvega slovenskega Kabareta. 
Prejšnji teden se je v najvišji etaži lutkovnega gledališča odvil nič kaj navaden dogodek pod naslovom Zadnja egoistična predstava. V njej se je dokončno prekalil štiriletni eksperimentalni gledališki projekt No History-Know history, izveden pod gonilno taktirko Mareta Bulca. Gre za večplastni proces, ki se je ukvarjal predvsem z medsebojnimi odnosi znotraj eksperimentalnega gledališča, postavljenega zunaj klasične dramske strukture. 
Public Library v Euclidu ameriška premiera slovenskega dokumentarnega filma Harmonikarji, avtorjev Dušana Moravca in Leona Mateka. Euclid je predmestje Clevelanda , v katerem živi največ Slovencev in Slovenk izven Evrope. Film je portret šestih slovenskih glasbenikov, ki so si za svoje izrazno sredstvo izbrali najbolj tipično slovensko glasbilo – harmoniko. Med drugim je bil film že predvajan v Severni Koreji in na Kitajskem.
Razstava, ki za središčni motiv jemlje podobo ženske, ponuja širok spekter interpretacij ženskega principa v likovni umetnosti. Slikarji in slikarke, ki prihajajo iz različnih družbenih in kulturnih ozadij, preko svojih umetnin razvijajo svoje videnje ženske in simbolov, ki so z njo povezani. Razstava bo na ogled v kamniški galeriji Peroz, ki se nahaja v nekdanji tovarni Stol, vse tja do 30. novembra.