|
 Konec januarja/začetek februarja pristaniško mesto tisočerih kanalov naselijo tigri. O tigrih, sodobnih filmskih biserih in zakulisju festivalskega dogajanja Rotterdamskega filmskega festivala v Očeh, da ne vidijo v torek ob 24.00! Na slišanje! Grrrr….
>>Maja Krajnc, komentarji
 Končno se je zgodilo. Ljudje, ki sodelujejo pri organizaciji svečanih podelitev nagrad Prešernovega sklada in ostali, ki se za te nagrade ali nagrajence kakorkoli zanimajo, so ta dogodek nestrpno pričakovali. Na začetku se je po Gallusovi dvorani širil bučen aplavz, ko so vstopili nagrajenci ter visoka politika s svojim spremstvom. Nato nas je pozdravila Pia Zemljič, ki je povezovala prireditev. Na oder je povabila direktorja sklada - režiserja Dušana Jovanoviča, ki je podelil nagrade.
>>lucija, komentarji
 Uspelo nam je preživeti smrt čaščeči osmi februar. Malo manj sreče pa je imel minule dni Gaudijev vodnjak z zmajem. Dva panksa sta ga z železno palico konkretno obdelala. Barcelonske mestne oblasti so dejanje označile za napad na vrhunsko umetniško delo z veliko simbolno vrednostjo in napovedale civilni postopek proti skruniteljem. Zapuščina ekscentričnega katalonskega arhitekta je bila tako deležna preoblikovanja s strani ekscentričnih anarhistov. Lahko samo rečemo, da »se klin pač s klinom zbija«.
>>JasminaJ, komentarji
To nedeljo vam iz literarne zakladnice oddaje Tu pa tam predstavljamo italijanskega pisatelja Stefana Bennija in njegovo kratko zgodbo Pornosobota v kinu Splendor. >>kristinas, komentarji
Poslušali bomo del nastopa Miklavža Komelja. V klubu Gromka na Metelkovi je 23. januarja 2007 bral svoje pesmi, objavljene v Hipodromu, zadnji izdani zbirki, pa tudi nekatere še neobjavljene; na pamet pa je (kot je rekel) »prebral« celo pesem, ki je objavljena v njegovem prvencu Luč delfina na prvi strani.
Zbirka Hipodrom je bila izdana pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga leta 2006 in istega leta je dobila Jenkovo nagrado. >>petrak, komentarji
Ponovitev oddaje v soboto, 17. 2. 07, ob 24. uri.
Poslušali bomo mlado pesnico Veroniko Dintinjana. 23. januarja 2007 je v klubu Gromka na Metelkovi brala objavljene in še neobjavljene pesmi na večeru, naslovljenem po delčku njenega verza »Rumeno gori [grm forzicij] ... in Literatura teče dalje!«. Nekaj njenih pesmi lahko preberete v 174. in 179./180. številki Literature. >>petrak, komentarji
Vse večja priljubljenost Emzinovega natečaja odraža popularizacijo uporabe fotografskega medija. Leta 1993 je na prvo edicijo natečaja prispelo 40 opusov, letos pa so se morali žiranti prebiti skozi 448 opusov ali drugače rečeno 2.599 fotografij. Ob letošnjem izteku natečaja se je morebiti smiselno vprašati, komu je pravzaprav namenjen Emzin in kaj nam lahko v bodoče sploh še predstavi in pove? Današnji čas determinira ambivalenten odnos do fotografije, predvsem pa do fotografskih naprav. Po eni strani se je do vsiljivega objektiva, ki lovi podobe, razvil nekako odklonilen, sumničav odnos, po drugi pa se ravno fotografski objektiv seli v hibridne aparature vsakdanje rabe. Le kdo danes nima fotoaparata v svojem hlačnem žepu in skupaj z njim stotine digitalnih podob? >>Igor Bijuklič, komentarji
 Pod režiserskim in scenografskim vodstvom Barbare Novakovič Kolenc je nastala druga verzija performativnega projekta RODIN. Inspirativni moment ji je, po vsej verjetnosti, predstavljala prva verzija, ki je nastala pod režisersko paličico Borisa Mihajla v letu 2004. Takrat je srž raziskovalnega zanimanja bilo stičišče gledališča, vizualne umetnosti in performansa, dogodek pa se je ponavljal v Moderni galeriji. Barbara Novakovič Kolenc je izbrala oder Stare elektrarne. K sodelovanju je poleg uveljavljenih in uveljavljajočih se odrskih imen povabila Zvezo Sonček. Mladim posameznikom z motnjami v razvoju je odstopila odrski prostor, čas in pozornost. Iskalo se je sicer možni dialog dveh polov prezenc, telesnih gest in gibov, začelo se je razvijati tudi zgodba, vendar ko je odbila polovička ure se je zadeva končala. Radovednih opazovalcev je bilo nastopajočim dovolj. >>Ariana Ferfila, komentarji
Naposled. Domača gledališka scena je dobila svoj prostor tudi na medmrežju. Z 8. februarjem 07 se bodo namreč odprle »spletne dveri slovenskega gledališča«. Portal www.sigledal.org bo ponujal vse od gledališke zgodovine, evidentiranih arhivskih podatkov, dramskih besedil pa do bibliografij slovenskih scenskih ustvarjalcev, spremljanja njihovih projektov in širših spletnih povezav. Svoje mesto pa bodo imela tudi klepetanja na forumih in vtisi gledaliških predstav. >>Zala Dobovšek, komentarji
 Minilo je natanko eno leto, odkar je svoja vrata odprla prenovljena Kinoteka. Novo platno je 6. februarja defloriral film Hajka. Film Živojina Pavloviča, ki je z zgodbo o partizanih in četnikih, njihovem boju in medsebojnih konfliktih, simptomatično sovpadel s takratnim spopadom okoli kadrovske reorganizacije Slovenske kinoteke.
>>Igor Bijuklič, komentarji
 - Nagrada Proznih mnogobojev pripadla Žigi Rusu - Emzinova nagrada NIKOMUR - V Kulturnem inkubatorju v Mariboru japonski animirani film - V nekaterih knjižnicah KNJIŽNIČNA AMNESTIJA - odpisani vsi dolgovi!!! >>JasminaJ, komentarji
 Ta teden ste si lahko v Štihovi dvorani Cankarjevega doma ogledali predstavo RODEO. Pod avtorsko taktirko Maje Delak in Mauricia Ferlina je nastal odrski izdelek, ki je vključen tudi v letošnji kulturno-vzgojni program Cankarjevega doma. To pomeni, da so v dopoldanskih urah k ogledu predstave pozvani srednješolci in osnovnošolci zadnje triade z namenom, da bi se jim približalo odrsko umetnost kot prakso ter pobližje prikazalo sam proces dela.
>>Ariana Ferfila, komentarji
Ples spada med temeljne oblike človekovega izražanja in se v svoji najbolj primarni vsebini in obliki poslužuje umetnosti posnemanja vsakdanjega življenja. V starih družbah je bilo tako ples posvečeno opravilo, ki je krepko presegalo današnjo funkcijo zabave. Vpeto v pore družbenega življenja je predstavljalo pomemben del ritualnega izvajanja obredov, iniciacij, proslav. Ples kot umetniška praksa, namenjena predvsem iskanju lepega, je bil drugotnega pomena. >>Alja, komentarji
 V delu Michela Foucaulta problem oblasti postane epistemološki. Boj za oblast postane boj za ohranitev ali spremembo prilaščanja diskurzov, z vrednostmi in močmi, ki jih ti nosijo s seboj. Ali bolj enostavno: oblast se iz utrjenega in odaljenega mesta seli v naše glave. Ljudi ni treba več nadzorovati – nadzorovali se bodo sami. >>Bojan Anđelković, komentarji
 Novinarka in pisateljica Maruša Krese se bo v knjigi in na razstavi avtoric fotografinje Bettine Flitner in pisateljice kratkih biografij Alice Scwarz pridružila 100 najpomembnejšim Evropejkam. Med ženskami, ki sta jih Flitner in Scwarz doslej predstavili, sta med drugim tudi Elfriede Jelinek in Simone de Beauvoir. Razstava 200-ih fotografij velikega formata, ki prikazuje osebnosti iz politike, kulture, gospodarstva in družbe, že nekaj let potuje po vsej Evropi. Skupno vsem predstavljenim ženskam je, da niso pozabile, koliko moči je bilo potrebne na poti do uspeha. In koliko truda, da so se tam tudi obdržale. Kličemo BRAVO vztrajnim ženskam!
>>JasminaJ, komentarji
Pred nekaj leti si ob slavnem spočetju Agregata, revije za sodobno družbeno-politično polemiko, ki so jo skupaj ustanovili študentje Fakultete za politične vede ter Filozofske fakultete, ne bi upali niti pomisliti, da je bo lepega dne revija nehala izhajati. Danes se s tem dejstvom pač moramo soočiti. Agregat se je poslovil z zadnjo številko 9/10, letnik IV, ki nosi pomenljiv naslov Razredni boj. Vsekakor je v uredništvu revije že nekaj časa škripalo. Bile so težave, ideološke in tudi finančne narave, tako da vse skupaj vendarle ni bilo takšno presenečenje. Zgodilo se je pravzaprav to, da so ustanovitelji Agregata zajadrali že globoko proti tridesetim in ugotovili, da imajo v življenju druge prioritete. Vsekakor za svoje naslednike niso ustrezno poskrbeli, saj se ti formirajo še danes, ko bi lahko že zavihali rokave in delali naslednjo številko. A kaj hočemo, takšne reči se dogajajo od nekdaj. Občutek nezamenljivosti nas v današnjem času patološkega narcisizma pač vse pogublja. >>lucija, komentarji
Poslušali bomo del nastopa Miklavža Komelja. V klubu Gromka na Metelkovi je 23. januarja 2007 bral svoje pesmi, objavljene v Hipodromu, zadnji izdani zbirki, vendar tudi nekatere še neobjavljene; na pamet pa je (kot je rekel) »prebral« celo pesem, ki je objavljena v njegovem prvencu Luč delfina na prvi strani.
V branje priporočamo zbirko Hipodrom, izdano pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga leta 2006. Za Hipodrom je Miklavž Komelj prejel Jenkovo nagrado. >>petrak, komentarji
Ponovitev oddaje v soboto, 10. 2. 07, ob 24. uri.
Poslušali bomo mlado pesnico Veroniko Dintinjana. 23. januarja 2007 je v klubu Gromka na Metelkovi brala objavljene in še neobjavljene pesmi na večeru, naslovljenem po delčku njenega verza »Rumeno gori [grm forzicij] ... in Literatura teče dalje!«. Nekaj njenih pesmi lahko preberete v 174. in 179./180. številki Literature. >>petrak, komentarji
Pretekli vikend se je zaspano Novo mesto zableščalo od dolgo pričakovane nove premiere Fičo baleta in, morda še pomembneje, nove stvaritve Gorana Bogdanovskega, ki pa se je tokrat prvič vzdržal odrske prisotnosti in se je raje posvetil izključno vlogi koreografa. >>Alja, komentarji
 Prejšnje leto je pri LUD Literatura izšla druga pesniška knjiga Jureta Jakoba, pesnika mlajše generacije, rojenega leta 1977. Po prvencu Tri postaje imamo zdaj pred sabo Budnost. Naslov je premišljen in se dobro sklada s celoto zbirke. »Izbrati je treba budnost, kakršno koli, oči imam široko odprte, vse, kar je bilo, naj ostane, in kar še bo, naj pride vame,« zapisuje v istoimenski pesmi. Kakšna je ta budnost?
>>maja murnik, komentarji
 U duhu cerkve:
Krščanski grehi na DPU. Na Blejskem otočku svojevrsten greh krščanskega sprenevedanja. Kultura v Ljubljani ostala brez denarja. >>JasminaJ, komentarji
 „Handbook of the New Sexuality Studies“ je objavil zanimiv razgovor z danskim sociologom Henningom Bechom, ki govori o izginjanju vseh vrst homoseksualnih in queer identitet na Danskem in še v nekaterih drugih državah. Na primeru Danske vidimo, da je lahko položaj homoseksualne manjšine, skorajda popolnoma enakopraven z položajem istospolno usmerjenih.
>>Nebojša I, komentarji
 Družbeno-kritični dokumentarec Huberta Sauperja, ki je poskrbel za genialen scenarij, režijo in fotografijo, je nastal v koprodukciji Avstrije, Belgije, Francije, Kanade, Finske in Švedske. Film dosledno prikazuje življenje prebivalcev v Tanzaniji po naselitvi nilskega ostriža v Viktorijinem jezeru. Ta specifična vrsta ribe je v nekaj desetletjih iztrebila skoraj celotno populacijo jezera in postala glavni izvozni artikel, od katerega živi celotno tanzanijsko prebivalstvo.
>>Miša G, komentarji
 Kako kaj tujina? V Rotterdamu se je v sredo s svetovno premiero filma "La Antena" Argentinca Estebana Sapira začel 36. mednarodni filmski festival (IFFR). Skoval si je sloves prizorišča, na katerem predstavljajo filme neodvisnih produkcij z vsega sveta. Do 4. februarja bodo na IFFR prikazali več kot 250 celovečernih in okrog 450 kratkih filmov. Rotterdamski festival že po tradiciji prinaša pomemben izbor azijskih filmov, letos pa bo tudi v znamenju pomembne zastopanosti francoske kinematografije. Festival bo zaprl film "The Prestige", zadnji v opusu Christopherja Nolana, v katerem so nastopili Hugh Jackman, Christian Bale, Michael Caine, Scarlett Johansson in David Bowie.
>>JasminaJ, komentarji
 Leto 2007 je leto nove valute, novega Bonda, leto brez zime, z vsemi prazniki na delovne dneve in povrh vsega okrogla obletnica, seveda smrti, ene izmed vidnejših ikon slovenske veličine in njenega prerojenega evropskega duha. Ni naključje, da Slovenci praznujemo obletnice smrti, nekrofilska nagnjenja imajo poseben čut za nadaljno uporabnost mrtvih za žive. Slovenci imajo le preveč egalitarnih čustev, da bi imeli v svojih vrstah žive legende. Velikan naroda se torej postane zgolj posthumno, komaj ko veliki duhovi dosledno postanejo duhovi, takrat ko obnemijo, postanejo v zavestih zaslužni, predvsem pa operativni in zapisljiv.
>>Igor Bijuklič, komentarji
 »Nimam pojma, kaj sem tistega dne počel pred tem, kajti v mojem spominu se s tem realno obstoječim dnevom meseca septembra ali oktobra 1979-ega leta, ko sem začel pisati, meša spomin na prvi odstavek knjige, ki sem jo napisal. Knjige, ki je pripovedovala zgodbo o človeku, ki se med sprehajanjem po sončni ulici spominja dneva, ko je odkril šah. Knjige, ki se je začela, zelo dobro se spomnim, to je bil prvi stavek, ki sem ga napisal, takole: »Igro šaha sem pravzaprav odkril po naključju.«
Sodobna frankofona belgijska proza četrtič, dve kratki zgodbi pisatelja Jeana-Philippa Toussainta, v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Urša in Jaka
Prevod in spremna beseda: Ana Geršak >>
kristinas, komentarji
 V soboto smo slišali daljšo pesnitev "Pogovor s finančnim inšpektorjem o poeziji". Danes pa bomo slišali tri tekste Majakovskega (1893-1930) v prevodu deklamatorja Miklavža Komelja. Ti so:
- Verzi o različnosti okusov,
- le del daljše pesnitve, ki se začne: Ljubiti pomeni steči na dvorišče,
- kratko pesem Žri ananas.
Pesnik in prevajalec Komelj jih je prebral v Gromki 23. januarja 2007 na večeru Rumeno gori ... in Literatura teče dalje! >>petrak, komentarji
V prvi izmed novega cikla oddaj Divja jaga, ki bodo odslej na sporedu vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 14h, bomo izvedeli, kaj pravzaprav pomeni divja jaga. >>Peter, komentarji
Poslušali bomo prevajalca Miklavža Komelja. Verze Majakovskega, ki jih je prevedel s pomočjo Neže Zajc, je prebral v Gromki 23. januarja 2007 na večeru Rumeno gori ... in Literatura teče dalje! Slišali bomo daljšo pesnitev "Pogovor s finančnim inšpektorjem o poeziji".
Majakovski (1893-1930) je eden največjih pesnikov 20. stoletja. Je vodilni predstavnik ruskega futurizma, pesnik mesta, mestnega človeka in revolucije. Majakovski je bistveno prenovil ruski verz in pesniški jezik. Ustvaril je deklamatoričen verz v duhu koračnic, ki je ustrezal retoričnemu patosu njegovih pesmi. V pesniški jezik je vpeljal mestni žargon, vulgarizme, uvajal je lastne neologizme in besedne igre.
>>petrak, komentarji
 Arto Paasilinna si lasti naslov svetovno najbolj znanega sodobnega finskega pripovedovalca. Če si podrobneje ogledamo pisateljev bibliografski spisek, lahko ugotovimo, da je leta 1942 rojeni nekdanji novinar izjemno plodovit avtor; Paasilinna namreč vsako leto izda en roman. Lansko jesen je Mladinska knjiga slovenskemu bralstvu ponovno ponudila novo zgodbo v uspešnem nizu izpod Paasilinnovega peresa.
>>Martina Šiler, komentarji
|
| Najbolj brano |
