|
Poslušali bomo mlado pesnico Veroniko Dintinjana. 23. januarja 2007 je v klubu Gromka na Metelkovi brala objavljene in še neobjavljene pesmi na večeru, naslovljenem po delčku njenega verza »Rumeno gori [grm forzicij] ... in Literatura teče dalje!«. Nekaj njenih pesmi lahko preberete v 174. in 179./180. številki Literature.
Ponovitev oddaje v soboto, 24. 2. 07, ob 24. uri. >>petrak, komentarji
 Tokratna oddaja bo ponudila pregled programa bližajočih se "Rdečih zor" . Da pa s tem festivalov še ne bo konec, bo poskrbel še vpogled v priprave na prvi queer festival pri nas.V posebno pokušino pa ponujamo intervju z izjemno Marušo Krese.
" ... In potem sem vzela Spinozo. O bog, da se pralni stroj ne bi nehal vrteti, potrebujem še čas za živeti. " (M. Krese) >>JasminaJ, komentarji
 Razstava Vojna cona je v dveh tednih ustvarila zanimivo ozračje v Kudu France Prešeren. Od 6. do 20. februarja so fotografije okupiranega območja v Izraelu spregovorile o tragičnem obdobju tega prostora. Posnete v letih 2005 in 2006 so svojevrsten dokument posledic izraelsko-palestinskih spopadov, ki pričajo o krutih posegih v naravo in življenjski prostor tamkajšnjih ljudi.
>>Miša G, komentarji
 V sklopu sodelovanja Maskinega seminarja Sodobnih scenskih umetnosti in SCCA-Zavoda za sodobno umetnost, se je prejšnji teden odvilo javno predavanje z naslovom Načrt za mobilno fakulteto umetnosti. Predstavila ga je Clementine Deliss, ki na različnih mednarodnih prizoriščih deluje kot kustosinja, raziskovalka in urednica.
>>Alja, komentarji
 Od 7. do 9. februarja so se v trnovskem hramu kulture že štirinajsto leto zapovrstjo naselili Trnovski terceti.
Med splošnim nedogovanjem, da poezija nikogar več ne zanima in da so pesniški večeri slabo obiskani, na eni in med dejanskim dobrim obiskom poznovečernih branj na Metelkovi na drugi strani – plujejo Trnovski terceti kot ladja potnikov z utečeno in trdoživo navigacijo, ki ji vprašanje povpraševanja ne grozi.
(Na sliki: Tarek Eltayeb) >>petrak, komentarji
Tokratna oddaja bo posvečena problematiki iz študije Paula Crowtherja, ki nosi originalni naslov »After Heidegger: The Place of Sculpture«. Zaradi vsebinske avtentičnosti ohranjam citirane odstavke v angleškem originalu. Eseja se lotevam iz antropocentrične – skrajno subjektivne pozicije tistega, ki v svojem ustvarjanju oblikuje umetniško delo. To skozi svoje bivanje bolj ali manj osmišlja določen prostor, hkrati pa mu s tem - korelativno in premosorazmerno skozi čas, oblikuje dramaturgijo.
>>Maja Smrekar, komentarji
 Na dan nagravžnega Valentinovega namenjamo glavnino pozornosti zanimivim delavnicam. Zavod Emanat – program Agon va bi na predavanje in delavnico Marka Franka (ZDA) z naslovom » Estetika in politika plesnega telesa skozi čas« . Gre za praktično koreografsko delavnico, na kateri bo Mark Franko s plesalci raziskoval nastanek koreografije s pomočjo zgodovinskih teorij kot tudi rabo in montažo konfliktnih koreografskih idej iz različnih obdobij v sodobnih plesnih predstavah.
>>JasminaJ, komentarji
 8. februarja so si lahko obiskovalci Kinodvora brezplačno ogledali Svet, dve uri in pol dolg film na temo posledic globalizacije in modernizacije sodobne Kitajske. Režiserja Jia Zhang Ke-ja, ki je začel svojo kariero s kratkimi in eksperimentalnimi filmi, je na Kitajskem v preteklosti doletela prepoved prikazovanja filmov, saj so se vsi bolj ali manj neposredno posmehovali sodobni Kitajski, ki se za vsako ceno zgleduje po zahodnem načinu življenja. Svet je tako prvi film, ki je bil javno prikazan v njegovi rodni deželi.
>>Miša G, komentarji
 Konec januarja/začetek februarja pristaniško mesto tisočerih kanalov naselijo tigri. O tigrih, sodobnih filmskih biserih in zakulisju festivalskega dogajanja Rotterdamskega filmskega festivala v Očeh, da ne vidijo v torek ob 24.00! Na slišanje! Grrrr….
>>Maja Krajnc, komentarji
 Končno se je zgodilo. Ljudje, ki sodelujejo pri organizaciji svečanih podelitev nagrad Prešernovega sklada in ostali, ki se za te nagrade ali nagrajence kakorkoli zanimajo, so ta dogodek nestrpno pričakovali. Na začetku se je po Gallusovi dvorani širil bučen aplavz, ko so vstopili nagrajenci ter visoka politika s svojim spremstvom. Nato nas je pozdravila Pia Zemljič, ki je povezovala prireditev. Na oder je povabila direktorja sklada - režiserja Dušana Jovanoviča, ki je podelil nagrade.
>>lucija, komentarji
 Uspelo nam je preživeti smrt čaščeči osmi februar. Malo manj sreče pa je imel minule dni Gaudijev vodnjak z zmajem. Dva panksa sta ga z železno palico konkretno obdelala. Barcelonske mestne oblasti so dejanje označile za napad na vrhunsko umetniško delo z veliko simbolno vrednostjo in napovedale civilni postopek proti skruniteljem. Zapuščina ekscentričnega katalonskega arhitekta je bila tako deležna preoblikovanja s strani ekscentričnih anarhistov. Lahko samo rečemo, da »se klin pač s klinom zbija«.
>>JasminaJ, komentarji
To nedeljo vam iz literarne zakladnice oddaje Tu pa tam predstavljamo italijanskega pisatelja Stefana Bennija in njegovo kratko zgodbo Pornosobota v kinu Splendor. >>kristinas, komentarji
Poslušali bomo del nastopa Miklavža Komelja. V klubu Gromka na Metelkovi je 23. januarja 2007 bral svoje pesmi, objavljene v Hipodromu, zadnji izdani zbirki, pa tudi nekatere še neobjavljene; na pamet pa je (kot je rekel) »prebral« celo pesem, ki je objavljena v njegovem prvencu Luč delfina na prvi strani.
Zbirka Hipodrom je bila izdana pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga leta 2006 in istega leta je dobila Jenkovo nagrado. >>petrak, komentarji
Ponovitev oddaje v soboto, 17. 2. 07, ob 24. uri.
Poslušali bomo mlado pesnico Veroniko Dintinjana. 23. januarja 2007 je v klubu Gromka na Metelkovi brala objavljene in še neobjavljene pesmi na večeru, naslovljenem po delčku njenega verza »Rumeno gori [grm forzicij] ... in Literatura teče dalje!«. Nekaj njenih pesmi lahko preberete v 174. in 179./180. številki Literature. >>petrak, komentarji
Vse večja priljubljenost Emzinovega natečaja odraža popularizacijo uporabe fotografskega medija. Leta 1993 je na prvo edicijo natečaja prispelo 40 opusov, letos pa so se morali žiranti prebiti skozi 448 opusov ali drugače rečeno 2.599 fotografij. Ob letošnjem izteku natečaja se je morebiti smiselno vprašati, komu je pravzaprav namenjen Emzin in kaj nam lahko v bodoče sploh še predstavi in pove? Današnji čas determinira ambivalenten odnos do fotografije, predvsem pa do fotografskih naprav. Po eni strani se je do vsiljivega objektiva, ki lovi podobe, razvil nekako odklonilen, sumničav odnos, po drugi pa se ravno fotografski objektiv seli v hibridne aparature vsakdanje rabe. Le kdo danes nima fotoaparata v svojem hlačnem žepu in skupaj z njim stotine digitalnih podob? >>Igor Bijuklič, komentarji
 Pod režiserskim in scenografskim vodstvom Barbare Novakovič Kolenc je nastala druga verzija performativnega projekta RODIN. Inspirativni moment ji je, po vsej verjetnosti, predstavljala prva verzija, ki je nastala pod režisersko paličico Borisa Mihajla v letu 2004. Takrat je srž raziskovalnega zanimanja bilo stičišče gledališča, vizualne umetnosti in performansa, dogodek pa se je ponavljal v Moderni galeriji. Barbara Novakovič Kolenc je izbrala oder Stare elektrarne. K sodelovanju je poleg uveljavljenih in uveljavljajočih se odrskih imen povabila Zvezo Sonček. Mladim posameznikom z motnjami v razvoju je odstopila odrski prostor, čas in pozornost. Iskalo se je sicer možni dialog dveh polov prezenc, telesnih gest in gibov, začelo se je razvijati tudi zgodba, vendar ko je odbila polovička ure se je zadeva končala. Radovednih opazovalcev je bilo nastopajočim dovolj. >>Ariana Ferfila, komentarji
Naposled. Domača gledališka scena je dobila svoj prostor tudi na medmrežju. Z 8. februarjem 07 se bodo namreč odprle »spletne dveri slovenskega gledališča«. Portal www.sigledal.org bo ponujal vse od gledališke zgodovine, evidentiranih arhivskih podatkov, dramskih besedil pa do bibliografij slovenskih scenskih ustvarjalcev, spremljanja njihovih projektov in širših spletnih povezav. Svoje mesto pa bodo imela tudi klepetanja na forumih in vtisi gledaliških predstav. >>Zala Dobovšek, komentarji
 Minilo je natanko eno leto, odkar je svoja vrata odprla prenovljena Kinoteka. Novo platno je 6. februarja defloriral film Hajka. Film Živojina Pavloviča, ki je z zgodbo o partizanih in četnikih, njihovem boju in medsebojnih konfliktih, simptomatično sovpadel s takratnim spopadom okoli kadrovske reorganizacije Slovenske kinoteke.
>>Igor Bijuklič, komentarji
 - Nagrada Proznih mnogobojev pripadla Žigi Rusu - Emzinova nagrada NIKOMUR - V Kulturnem inkubatorju v Mariboru japonski animirani film - V nekaterih knjižnicah KNJIŽNIČNA AMNESTIJA - odpisani vsi dolgovi!!! >>JasminaJ, komentarji
 Ta teden ste si lahko v Štihovi dvorani Cankarjevega doma ogledali predstavo RODEO. Pod avtorsko taktirko Maje Delak in Mauricia Ferlina je nastal odrski izdelek, ki je vključen tudi v letošnji kulturno-vzgojni program Cankarjevega doma. To pomeni, da so v dopoldanskih urah k ogledu predstave pozvani srednješolci in osnovnošolci zadnje triade z namenom, da bi se jim približalo odrsko umetnost kot prakso ter pobližje prikazalo sam proces dela.
>>Ariana Ferfila, komentarji
Ples spada med temeljne oblike človekovega izražanja in se v svoji najbolj primarni vsebini in obliki poslužuje umetnosti posnemanja vsakdanjega življenja. V starih družbah je bilo tako ples posvečeno opravilo, ki je krepko presegalo današnjo funkcijo zabave. Vpeto v pore družbenega življenja je predstavljalo pomemben del ritualnega izvajanja obredov, iniciacij, proslav. Ples kot umetniška praksa, namenjena predvsem iskanju lepega, je bil drugotnega pomena. >>Alja, komentarji
 V delu Michela Foucaulta problem oblasti postane epistemološki. Boj za oblast postane boj za ohranitev ali spremembo prilaščanja diskurzov, z vrednostmi in močmi, ki jih ti nosijo s seboj. Ali bolj enostavno: oblast se iz utrjenega in odaljenega mesta seli v naše glave. Ljudi ni treba več nadzorovati – nadzorovali se bodo sami. >>Bojan Anđelković, komentarji
 Novinarka in pisateljica Maruša Krese se bo v knjigi in na razstavi avtoric fotografinje Bettine Flitner in pisateljice kratkih biografij Alice Scwarz pridružila 100 najpomembnejšim Evropejkam. Med ženskami, ki sta jih Flitner in Scwarz doslej predstavili, sta med drugim tudi Elfriede Jelinek in Simone de Beauvoir. Razstava 200-ih fotografij velikega formata, ki prikazuje osebnosti iz politike, kulture, gospodarstva in družbe, že nekaj let potuje po vsej Evropi. Skupno vsem predstavljenim ženskam je, da niso pozabile, koliko moči je bilo potrebne na poti do uspeha. In koliko truda, da so se tam tudi obdržale. Kličemo BRAVO vztrajnim ženskam!
>>JasminaJ, komentarji
Pred nekaj leti si ob slavnem spočetju Agregata, revije za sodobno družbeno-politično polemiko, ki so jo skupaj ustanovili študentje Fakultete za politične vede ter Filozofske fakultete, ne bi upali niti pomisliti, da je bo lepega dne revija nehala izhajati. Danes se s tem dejstvom pač moramo soočiti. Agregat se je poslovil z zadnjo številko 9/10, letnik IV, ki nosi pomenljiv naslov Razredni boj. Vsekakor je v uredništvu revije že nekaj časa škripalo. Bile so težave, ideološke in tudi finančne narave, tako da vse skupaj vendarle ni bilo takšno presenečenje. Zgodilo se je pravzaprav to, da so ustanovitelji Agregata zajadrali že globoko proti tridesetim in ugotovili, da imajo v življenju druge prioritete. Vsekakor za svoje naslednike niso ustrezno poskrbeli, saj se ti formirajo še danes, ko bi lahko že zavihali rokave in delali naslednjo številko. A kaj hočemo, takšne reči se dogajajo od nekdaj. Občutek nezamenljivosti nas v današnjem času patološkega narcisizma pač vse pogublja. >>lucija, komentarji
Poslušali bomo del nastopa Miklavža Komelja. V klubu Gromka na Metelkovi je 23. januarja 2007 bral svoje pesmi, objavljene v Hipodromu, zadnji izdani zbirki, vendar tudi nekatere še neobjavljene; na pamet pa je (kot je rekel) »prebral« celo pesem, ki je objavljena v njegovem prvencu Luč delfina na prvi strani.
V branje priporočamo zbirko Hipodrom, izdano pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga leta 2006. Za Hipodrom je Miklavž Komelj prejel Jenkovo nagrado. >>petrak, komentarji
Ponovitev oddaje v soboto, 10. 2. 07, ob 24. uri.
Poslušali bomo mlado pesnico Veroniko Dintinjana. 23. januarja 2007 je v klubu Gromka na Metelkovi brala objavljene in še neobjavljene pesmi na večeru, naslovljenem po delčku njenega verza »Rumeno gori [grm forzicij] ... in Literatura teče dalje!«. Nekaj njenih pesmi lahko preberete v 174. in 179./180. številki Literature. >>petrak, komentarji
Pretekli vikend se je zaspano Novo mesto zableščalo od dolgo pričakovane nove premiere Fičo baleta in, morda še pomembneje, nove stvaritve Gorana Bogdanovskega, ki pa se je tokrat prvič vzdržal odrske prisotnosti in se je raje posvetil izključno vlogi koreografa. >>Alja, komentarji
 Prejšnje leto je pri LUD Literatura izšla druga pesniška knjiga Jureta Jakoba, pesnika mlajše generacije, rojenega leta 1977. Po prvencu Tri postaje imamo zdaj pred sabo Budnost. Naslov je premišljen in se dobro sklada s celoto zbirke. »Izbrati je treba budnost, kakršno koli, oči imam široko odprte, vse, kar je bilo, naj ostane, in kar še bo, naj pride vame,« zapisuje v istoimenski pesmi. Kakšna je ta budnost?
>>maja murnik, komentarji
 U duhu cerkve:
Krščanski grehi na DPU. Na Blejskem otočku svojevrsten greh krščanskega sprenevedanja. Kultura v Ljubljani ostala brez denarja. >>JasminaJ, komentarji
 „Handbook of the New Sexuality Studies“ je objavil zanimiv razgovor z danskim sociologom Henningom Bechom, ki govori o izginjanju vseh vrst homoseksualnih in queer identitet na Danskem in še v nekaterih drugih državah. Na primeru Danske vidimo, da je lahko položaj homoseksualne manjšine, skorajda popolnoma enakopraven z položajem istospolno usmerjenih.
>>Nebojša I, komentarji
|
| Najbolj brano |
