Poslušali bomo Ivana Dobnika, ki je na predstavitvi revije Poetikon v klubu Gromka na Metelkovi 30. januarja 2007 prebral kratko pesnitev, naslovljeno Bela. >>
petrak, komentarji
| Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo. Povezava na novo spletno stran je tole |
|
|
Matjaž Brulc v slovenskem kulturnem prostoru ni neznano ime. Umetnostni zgodovinar in kritik se je pred dobrima dvema letoma preizkusil tudi kot pisatelj, pred kratkim pa je zaplaval še v pesniških vodah. Rezultat njegovega pisateljskega udejstvovanja je pri novomeški založbi Goga izdana zbirka kratkih zgodb z naslovom Diznilend, pesniški prvenec Balade za psa in prhljaj pa je nedavno tega založil KUD France Prešeren. 
Cankarjev dom se tudi letos ponaša s številnimi gostovanji, s katerimi poskuša zadovoljiti vedno bolj razvajeno občinstvo naše prestolnice, ki v zameno za svoj obisk zahteva visoko programsko kvaliteto. Tako se je na odru velike Gallusove dvorane v začetku tedna imela zgoditi predstava dvomljivega naslova vsprs, a preverjenega testà njenih oblikovalcev. Gre za skupino Les Ballets C. de la B., ki se pod umetniškim vodstvom Alaina Platela predstavlja s pisano mednarodno zasedbo. 
Na Metelkovi v Klubu Gromka si je te dni moč ogledati Ionescovo predstavo »Učna ura«. Režiser Dejan Spasić kot namen uprizoritve navaja obeleženje »polletnice« rušenja Male šole. Izhaja iz Ionesca, ki med drugim pravi: »Ne da se samo sestavljati. Tudi razstavljati moramo. Takšno je življenje. Takšna je filozofija. Takšni so znanost, napredek in civilizacija«. 
Pred cerkvijo je stal proseč 
Andraž Polič, rojen leta 1972, je človek predan gledališču, poeziji in glasbi. Vse našteto uspešno združuje. Poje svojo poezijo in jo komprimira v zgoščenke. Deluje tudi kot skladatelj - ustvaril je namreč glasbo za več kot deset gledaliških predstav doma in v tujini.
Juhej, še en natečaj za mlade umetnice in umetnike! Zavod P.A.R.A.S.I.T.E razpisuje natečaj za Nagrado skupine OHO za leto 2007. Natečaj je namenjen vizualnim umetnikom do 35. leta starosti. Nagrada se podeljuje za kvaliteto in inovativnost umetniškega dela, realiziranega v letu 2006 in 2007. Na natečaj se lahko prijavijo dela v mediju slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, instalacije, fotografije, videa, novih medijev in performansa. Dela s področja uporabnih umetnosti, dizajna, gledališča in filma pa niso vključena v natečaj. Organizatorji natečaja nagrajenki/cu nudijo šesttedensko bivanje v New Yorku in samostojno razstavo novih del v Ljubljani Natečaj je odprt do vključno 15. marca 2007. Za več informacij poglejte na 
V Stari elektrarni je prejšnji teden gostovala Karmina Šilec z glasbeno-scenskim projektom Stripsody. Poleg Carmine Slovenice, Karmina Šilec umetniško vodi tudi ansambel Kebataola, ki v španskem prevodu pomeni nekakšen kaos.
Tokratna oddaja bo ponudila pregled programa bližajočih se "Rdečih zor" . Da pa s tem festivalov še ne bo konec, bo poskrbel še vpogled v priprave na prvi queer festival pri nas.V posebno pokušino pa ponujamo intervju z izjemno Marušo Krese. 
Razstava Vojna cona je v dveh tednih ustvarila zanimivo ozračje v Kudu France Prešeren. Od 6. do 20. februarja so fotografije okupiranega območja v Izraelu spregovorile o tragičnem obdobju tega prostora. Posnete v letih 2005 in 2006 so svojevrsten dokument posledic izraelsko-palestinskih spopadov, ki pričajo o krutih posegih v naravo in življenjski prostor tamkajšnjih ljudi.
V sklopu sodelovanja Maskinega seminarja Sodobnih scenskih umetnosti in SCCA-Zavoda za sodobno umetnost, se je prejšnji teden odvilo javno predavanje z naslovom Načrt za mobilno fakulteto umetnosti. Predstavila ga je Clementine Deliss, ki na različnih mednarodnih prizoriščih deluje kot kustosinja, raziskovalka in urednica. 
Na dan nagravžnega Valentinovega namenjamo glavnino pozornosti zanimivim delavnicam. Zavod Emanat – program Agon va bi na predavanje in delavnico Marka Franka (ZDA) z naslovom » Estetika in politika plesnega telesa skozi čas« . Gre za praktično koreografsko delavnico, na kateri bo Mark Franko s plesalci raziskoval nastanek koreografije s pomočjo zgodovinskih teorij kot tudi rabo in montažo konfliktnih koreografskih idej iz različnih obdobij v sodobnih plesnih predstavah. 
8. februarja so si lahko obiskovalci Kinodvora brezplačno ogledali Svet, dve uri in pol dolg film na temo posledic globalizacije in modernizacije sodobne Kitajske. Režiserja Jia Zhang Ke-ja, ki je začel svojo kariero s kratkimi in eksperimentalnimi filmi, je na Kitajskem v preteklosti doletela prepoved prikazovanja filmov, saj so se vsi bolj ali manj neposredno posmehovali sodobni Kitajski, ki se za vsako ceno zgleduje po zahodnem načinu življenja. Svet je tako prvi film, ki je bil javno prikazan v njegovi rodni deželi. 
Konec januarja/začetek februarja pristaniško mesto tisočerih kanalov naselijo tigri. O tigrih, sodobnih filmskih biserih in zakulisju festivalskega dogajanja Rotterdamskega filmskega festivala v Očeh, da ne vidijo v torek ob 24.00! Na slišanje! Grrrr…. 
Končno se je zgodilo. Ljudje, ki sodelujejo pri organizaciji svečanih podelitev nagrad Prešernovega sklada in ostali, ki se za te nagrade ali nagrajence kakorkoli zanimajo, so ta dogodek nestrpno pričakovali. Na začetku se je po Gallusovi dvorani širil bučen aplavz, ko so vstopili nagrajenci ter visoka politika s svojim spremstvom. Nato nas je pozdravila Pia Zemljič, ki je povezovala prireditev. Na oder je povabila direktorja sklada - režiserja Dušana Jovanoviča, ki je podelil nagrade. 
Uspelo nam je preživeti smrt čaščeči osmi februar. Malo manj sreče pa je imel minule dni Gaudijev vodnjak z zmajem. Dva panksa sta ga z železno palico konkretno obdelala. Barcelonske mestne oblasti so dejanje označile za napad na vrhunsko umetniško delo z veliko simbolno vrednostjo in napovedale civilni postopek proti skruniteljem. Zapuščina ekscentričnega katalonskega arhitekta je bila tako deležna preoblikovanja s strani ekscentričnih anarhistov. Lahko samo rečemo, da »se klin pač s klinom zbija«.
Pod režiserskim in scenografskim vodstvom Barbare Novakovič Kolenc je nastala druga verzija performativnega projekta RODIN. Inspirativni moment ji je, po vsej verjetnosti, predstavljala prva verzija, ki je nastala pod režisersko paličico Borisa Mihajla v letu 2004. Takrat je srž raziskovalnega zanimanja bilo stičišče gledališča, vizualne umetnosti in performansa, dogodek pa se je ponavljal v Moderni galeriji. 
Minilo je natanko eno leto, odkar je svoja vrata odprla prenovljena Kinoteka. Novo platno je 6. februarja defloriral film Hajka. Film Živojina Pavloviča, ki je z zgodbo o partizanih in četnikih, njihovem boju in medsebojnih konfliktih, simptomatično sovpadel s takratnim spopadom okoli kadrovske reorganizacije Slovenske kinoteke.