Ariana in Jasmina pregledujeta program Rdečih zor.
V torek se je pričel že osmi festival Rdeče zore. Ogledali smo si mednarodno skupinsko razstavo : " SEKS, DELO IN DRUŽBA" ter razstavo likovnih del Joanne Zajac. Včeraj pa smo se udeležili predavanja Carle Corso, ki v italijanskem Pordenonu vodi Komite za civilne pravic prostitutk. Kasneje pa še okrogle mize O prostituciji, na kateri so sodelovali: dr.Majda Hrženjak, Katjuša Kodele Kos, Marlenna in dr. Zoran Kanduč. Za konec pa smo si še ogledali skupek dokumentarnih filmov o trgovanju z ljudmi, ki žrtve med drugim sili v prostitucijo.
>>JasminaJ, komentarji
- slovenski lacanovci pregledovali stanje newyorških psih
Včasih so se gradile tovarne v vsaki vasi, danes pa se gradi velike luksuzne relaksacijske centre v samem srcu mesta. Mestna zagrebška oblast in privatni investitor sta se za hrbtom meščanov - brez temu ustrezne procedure in v nasprotju z obstoječimi predpisi - dogovorila, za rušenje stavb na Cvetnem trgu. Gre za podrtje stavb kot sta rojstna hiša pesnika moderne Vidmarja ter znanega kina "Balkan", danes "Evropa". Na njunem mestu pa bo postavljen luksuzni tako imenovani leisure center, ki bo dostopen peščici najbolj situiranih meščanov. Vsekakor gre za nedopusten poseg v kulturno identiteto mesta. Posledice bodo tudi v prometu, ki se bo po domnevah zelo zgostil. Gre seveda za osebne avtomobile, ki bodo nadomestili javni prevoz. Tako bodo posledice tudi ekonomske narave. 
- v Galeriji Kapelica zlitje telesa in stroja
Uro in dvajset minut trajajoča monodrama Poročena s seboj v produkciji Imaginarni drži z natančno in prepričljivo interpretacijo gledalca pri koncentraciji. Igralec Primož Ekart, ki se je pri monodrami podpisal pod režijo in scenografijo, je odigral in upodobil okrog dvajset ali celo več likov. Dramski tekst, ki ga je napisal pisatelj in scenarist Doug Wright, je dramatizirana življenjska zgodba o travestitu Charlotte von Mahlsdorf, prevod je delo Lije Pogačnik. 
Pesniška naravnanost portugalskega simbolista Fernanda Pessoe pušča svoje sledove tudi v njegovem edinem dokončanem dramskem delu – "Mornarju". Izhodiščno ohranjanje poetičnega naboja je še dodatno potencirano z Lorencijevim režijskim pristopom. Gledalca zapelje v izrazito notranje doživljanje Pessojevega ustvarjalnega univerzuma podobnemu razbiranju v verze ujetih pomenov. Hermetizem? Morda, a omogoča redko gledališko izkušnjo na slovenskih odrih, ki se ji kaže zgolj prepustiti. 
Romi v Sloveniji in tudi drugje v Evropi nenehno visijo na tanki nitki med asimilacijo in marginalizacijo. Zaradi svoje manjšinske pozicije so se nenehno primorani soočati z večino, ki si prisvaja pravico definirati njihov položaj. Ta večina Rome ločuje na avtohtone in neavtohtone, na nomade in naseljene, na kriminalce in »pridne« Rome ali pa uporablja še kake druge arbitrarne kategorije. Na podlagi teh kategorij opravičuje sistematično kršenje človekovih pravic ter utrjuje prepričanje, da je za Rome v naši družbi dobro poskrbljeno in da so v bistvu priviligirana družbena skupina, ki živi na račun davkoplačevalcev. Prav zaradi tega je zanimivo opazovati »boom romskih tem«, ki se v zadnjem času pojavljajo tako v medijski kot v literarni produkciji. 
Najnovejši film nemškega režiserja Wernerja Herzoga je subtilna znanstveno-fantastična pravljica, ki je nastala kot posledica razmišljanja o novih fizikalnih dognanjih ob praznovanju stoletnice Einsteinovih odkritij. Po čudovitem dokumentarcu Človek-grizli je režiser vstopil v metafizično - eksperimentalne vode kvazi-dokumentarca in razvil svojevrsten liričen prikaz življenja in uničenja na našem planetu. 
Po dveh dneh gibajočih teles in polnih dvoran, ki dokazujejo, da občinstvo ostaja zvesto domačim ustvarjalcem, se je program letošnje Gibanice nadaljeval s polno paro. Začetek tretjega dneva festivala je obeležila predstava Leje Jurišić, sicer ene od plesalk mlajše generacije, ki pa ima za sabo dobršen nabor plesnih stvaritev, predvsem v sodelovanju z drugimi koreografi. Tokrat se predstavlja z R'Z'R, solistično predstavo, v znamenju katerih tudi je tokratna Gibanica. Z njimi se predstavljajo predvsem manj znani ustvarjalci, ki na tak način lažje prezentirajo tudi svoje koreografske talente. 
- BridA in Modux sta se zrcalila v Bruslju
Matjaž Brulc v slovenskem kulturnem prostoru ni neznano ime. Umetnostni zgodovinar in kritik se je pred dobrima dvema letoma preizkusil tudi kot pisatelj, pred kratkim pa je zaplaval še v pesniških vodah. Rezultat njegovega pisateljskega udejstvovanja je pri novomeški založbi Goga izdana zbirka kratkih zgodb z naslovom Diznilend, pesniški prvenec Balade za psa in prhljaj pa je nedavno tega založil KUD France Prešeren. 
Cankarjev dom se tudi letos ponaša s številnimi gostovanji, s katerimi poskuša zadovoljiti vedno bolj razvajeno občinstvo naše prestolnice, ki v zameno za svoj obisk zahteva visoko programsko kvaliteto. Tako se je na odru velike Gallusove dvorane v začetku tedna imela zgoditi predstava dvomljivega naslova vsprs, a preverjenega testà njenih oblikovalcev. Gre za skupino Les Ballets C. de la B., ki se pod umetniškim vodstvom Alaina Platela predstavlja s pisano mednarodno zasedbo. 
Na Metelkovi v Klubu Gromka si je te dni moč ogledati Ionescovo predstavo »Učna ura«. Režiser Dejan Spasić kot namen uprizoritve navaja obeleženje »polletnice« rušenja Male šole. Izhaja iz Ionesca, ki med drugim pravi: »Ne da se samo sestavljati. Tudi razstavljati moramo. Takšno je življenje. Takšna je filozofija. Takšni so znanost, napredek in civilizacija«. 
Pred cerkvijo je stal proseč 
Andraž Polič, rojen leta 1972, je človek predan gledališču, poeziji in glasbi. Vse našteto uspešno združuje. Poje svojo poezijo in jo komprimira v zgoščenke. Deluje tudi kot skladatelj - ustvaril je namreč glasbo za več kot deset gledaliških predstav doma in v tujini.
Juhej, še en natečaj za mlade umetnice in umetnike! Zavod P.A.R.A.S.I.T.E razpisuje natečaj za Nagrado skupine OHO za leto 2007. Natečaj je namenjen vizualnim umetnikom do 35. leta starosti. Nagrada se podeljuje za kvaliteto in inovativnost umetniškega dela, realiziranega v letu 2006 in 2007. Na natečaj se lahko prijavijo dela v mediju slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, instalacije, fotografije, videa, novih medijev in performansa. Dela s področja uporabnih umetnosti, dizajna, gledališča in filma pa niso vključena v natečaj. Organizatorji natečaja nagrajenki/cu nudijo šesttedensko bivanje v New Yorku in samostojno razstavo novih del v Ljubljani Natečaj je odprt do vključno 15. marca 2007. Za več informacij poglejte na 
V Stari elektrarni je prejšnji teden gostovala Karmina Šilec z glasbeno-scenskim projektom Stripsody. Poleg Carmine Slovenice, Karmina Šilec umetniško vodi tudi ansambel Kebataola, ki v španskem prevodu pomeni nekakšen kaos.