TRIDNEVJE SLADOSTRASTJA ZA PESNIKE, KRITIKE IN PESNIŠKE PREVAJALCE
Danes se začenja četrti festival Pranger. Srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije organizira KUD Pranger. Ni naključje, da so nadobudneži izbrali to ime. Festival je geografsko umeščen v tisti del slovenskega podeželja, ki ga je zgodovina označila s srednjeveškimi sramotilnimi stebri, prangerji. Koncept srečanja neposrednih in posrednih ustvarjalcev in soustvarjalcev poezije je zamišljen - in doslej je bil tako tudi izpeljan - kot dinamično ocenjevanje in predstavljanje devetih zbirk preteklega leta, ki so bile po mnenju treh kritikov vredne posebne pozornosti; kot izmenjevanje mnenj med kritiki in pesniki; in ne nazadnje tudi kot polemično debatiranje. Tako se je v preteklih letih nemalokrat zgodilo, da so bili na pranger postavljeni ne le pesniki, temveč tudi kritiki. Zato ime festivala še kako ustreza kakovostno zasnovanemu programu.
petrak, komentarji
- Fellinijeva La Strada na Lentu
V Novem Sadu je letos že trinajstič potekal Mednarodni festival alternativnega in novega teatra Infantastic. 25. junija se je tako v Srbskem narodnem pozorištu otvoril enotedenski, dobro natrpan festivalski program, ki dokaj prizadevno skuša doseči prag novega, svežega in alternativnega. Programska shema festivala je obsegala domače kot tuje odrske predstave, performativne igre, razstave, koncerte, ulične intervencije kot tudi predavanja ter delavnice kreiranja fizičnih sekvenc za igralce. 
Tina Smrekar je mlada vizualna umetnica, ki je v zadnjih letih postala prepoznavna po svojem močnem vsebinskem umetniškem izrazu. Teme obravnava z različnimi umetniškimi mediji kot so fotografija, video, umetniška raziskava in performans. V lanskem letu je bila izbrana v selekcijo slovenskih avtorjev na mednarodni skupinski razstavi Photonic Moments II. Pred tem je sodelovala na festivalih Break 2.2 in Mesto žensk, hkrati pa se konstantno predstavlja doma in v tujini. 
Kljub temu, da poleti v Beogradu nikakor ne vlada kulturno zatišje, pa je vročina velikokrat enostavno preveč neznosna. Težko se je osredotočati na kaj več, kot na misli o hladnih pijačah ali kakšni drugi primerni osvežitvi, ki bi pregnala pasjo vročino. Vendar pa Beograd poleti ne počiva. V začetku junija se je v srbski prestolnici začelo nordijsko poletje. »Nordijsko poletje« je večmesečna kulturna manifestacija, ki jo organizira združenje ustvarjalcev »Kulturni front Beograd«. Obsegala bo več razstav in glasbenih dogodkov, ki se bodo na različnih beograjskih prizoriščih dogajali do začetka septembra. 
- v Galeriji Cornerhuose v Manchestru prav poseben projekt, pri katerem sodeluje tudi Tanja Vujinovič
Knjiga s pomenljivim naslovom Bomži - slengovski izraz, ki ga cestni otroci mesta Makejevka v Ukrajini uporabljajo zase in za ostale brezdomce - , je antropološki projekt podiplomskega študenta Andreja Natererja. Projekt je nastal pod mentorstvom Vesne Godina na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Naterer, ki je spremljal življenje cestnih otrok v Makejevki od leta 2000 pa vse do leta 2006, je skupaj z izčrpno antropološko raziskavo življenja cestnih otrok podal osebni dnevnik. V njem opisuje subjektivno videnje problematike teh mladoletnih brezdomcev v tranzicijski Ukrajini, zaznamovani s problemom revščine in brezposelnosti. 
et spesnil Jovan Vesel Koseski in da je bil največji Prešeren. Nikjer v »uradni« literarni zgodovini in v nobenem literarnem leksikonu ni z besedico omenjen Pavel Knobl (njegovo izvirno ime je bilo Paul Knobel), slovenski pisatelj, skladatelj, prevajalec in pesnik, ki je leta 1801 objavil najstarejšo tiskano slovensko zbirko laične poezije Štiri pare kratkočasnih novih pesmi.
V Dvoru postaja zelo vroče. K temu ne prispeva samo poletna vročina, ampak nadvse zanimiv in odbit film Taksidermija, ki je nastal v madžarski, avstrijski in francoski koprodukciji pod taktirko Györgyja Pálfi-ja. Film je posrečena kombinacija zgodovinskih dejstev, socialističnih in kapitalističnih simbolov ter pornografskih in nadrealističnih vložkov, ki dajejo filmu pečat fantastične unikatnosti. 
- "Orbitalna slavja 115.2" v Bruslju
V bližajočem se poletju se nam obeta veliko kulturnih prireditev, čar katerih predstavlja predvsem možnost dogajanja na prostem, ob družbi sončnih žarkov oziroma pod svetlobo zvezd. Celo če jo zagode vreme, se nevarnost mokrih kapelj hitro pozabi v radosti poletnih dogodivščin. In čeprav festivalska srenja najbolj okupira predvsem prestolnico, se lahko tudi druga mesta pohvalijo z večjimi oziroma manjšimi dogodki. Tako se je prejšnji teden v Kranju začel poletni festival Carniola, tokrat že petič zapored, ki bo do sredine julija polnil ulice starega mestnega jedra in kulturne ustanove gorenjske prestolnice. 
20 kilometrov od prestolnice Slovenije, zgolj dobrih deset minut vožnje po avtocesti, se nahaja občina Grosuplje. Grosuplje je mesto, ki se navzven kaže kot ena izmed slovenskih zgodb o uspehu. Iz njega izhaja, in v njem tudi biva, dobršen del slovenske elite. Mesto krasijo nova mondena blokovska naselja imenovana »Sončni dvori«. 200 metrov stran od tega »grosupeljskega ponosa« pa stojita se naselji, imenovani Smrekec I, ter Smrekec II. Ti dve naselji, v katerih živi skoraj 100 ljudi, nimata elektrike. Sredi prvega naselja stoji pipa, edin vir pitne vode. In še ta pozimi zmrzne.
Dušan Moravec ima nov dokumetarni film.V pičlih treh mesecih je za vrat sopihajoč svojim fotoreporterskim kolegom, posnel dovolj materiala, da ga je bilo moč zmontirati v nov izdelek. Na prvi pogled je torej celovečerni film iz življenja slovenskih fotoreporterjev. Borut Peterlin, Matej Družnik, Nada Žgank, Miha Fras, Alenka Žavbi, Jure Eržen in Igor Mali so cvet slovenskega fotoreportestva, ki se je znašel na filmskem traku, premierno štrinajstega tega meseca v Kosovelovi dvorani. Večinska fotoreporterska srenja, ki se je zbrala tega dne v kletnih prostorih Cankarjevega doma, je željno pričakovala dokument lucidnosti njihovega poklica. Škripajoči ton, ki se je že po predhodnem Moravčevem opravičilu dogodil iz njemu neznanih razlogov, se je pridružila vsebinsko medla slika. Slednja je bila seveda brez najave.
V tokratni Temni zvezdi bomo odpotovali do najtemnejše zvezde slovenskega filma – Filmskega sklada RS. Na potovanju skozi mračno filmsko ozvezdje se nam bodo pridružili režiser Jan Cvitkovič, sveže izvoljeni v.d. direktorja FS Denis Miklavčič in Igor Korišič, predsednik Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev. S kritično ostjo bomo zarezali v trenutno stanje slovenske filmske produkcije in delovanje Filmskega sklada ter se spraševali o usodi slovenskega filma po optimističnih preobratih v kadrovski politiki FS.