|
Zgodba, povezana s serijo gvašev Upor! je zanimiva. Leta 1957 se je v Ljubljani začela graditi ljudska skupščina, današnji parlament. K poslikavi osrednje skupščinske reprezentančne dvorane so bili povabljeni poleg Stupice še Marij Pregelj, Gojmir Anton Kos, Ive Šubic, Jože Ciuha in drugi. Stupica naj bi poslikal eno izmed več kot pet metrov dolgih sten. Pričakovano oziroma sugerirano mu je bilo, naj se zgleduje po takrat dobro znanih in monumentalno heroičnih sovjetskih zgledih. >>tanjap, komentarji
V četrtkovem pogovornem večernem terminu Radio Študent gosti radioCono. Predvajamo tematski razgovor OBLIKE UPORA*, ki ga je vodil dr. Gašper Kralj s sogovorniki: Endre Tot, dr. Darij Zadnikar, Vlado Repnik, Martina Ruhsam, Aigul Hakimova in Armin Salihović, ter predstavljamo projekt in razgovor z dekleti, ki so sodelovala pri projektu "Ti v mestu. Dnevniki prihodnje avantgarde" nizozemske avtorice Jeanne van Heeswijk. >>Bojan Anđelković, komentarji
Vsiljena zgodba o iranski sodobni umetnosti, naj bo vizualna ali filmska, dopušča malo odstopanj od predpisane tematike, ki naj bi se ukvarjala z žgečkljivimi scenami, ki se pričakujejo od rigorozne teokratske države, kateri vlada siriadsko pravo, ki je za razliko od splošnega prepričanja neskončno upogljivo. >>IdaH, komentarji
Septembra je Arterija zaradi odsotnosti in strokovnih popotovanj izpustila eno od svojih edicij. V tej oddaji se bomo torej osredotočili na pomembnejše dogodke v zadnjem mesecu v Sloveniji in se dotaknili vzhajajoče scene sodobne likovne umetnosti v iranski prestolnici Teheran. Tanja se je podala v galeriji Škuc in Vžigalica na mednarodno skupinsko razstavo Razmerja moči. Miha je raziskoval iransko oziroma teheransko sodobno umetnostno sceno, še posebej razstavo Video Art & Installation Group Exhibition. >>mcolner, komentarji
Michael Ilg je mednarodno uveljavljen umetnik, ki prihaja z obrobja Berlina. Poleg umetniškega delovanja se posveča raziskovanju rastlin, njihovih vedenjskih vzorcev, študiju zunanjih vplivov in sprememb. Ti so se v zadnjih desetletjih tako v kulturi kot v naravi radikalno spremenili tako, da jih ni mogoče ignorirati. Ilg je zagrizen vrtnar, zbiralec semen in mitologij, povezanih z rastlinami ... >>tanjap, komentarji
-po letu premora se bo znova odvil festival Arhipelag med Novo Gorico in Gorico
-Muzej na cesti, projekt Moderne galerije
-Zilhad Ključanin v Gromkiju
-Rožančevi nominiranci v Gajotu
>>Iva Kosmos, komentarji
V sredo, 24, septembra, seob 9h dopoldne priklopite na radijske valove RŠ, da v živo prisluhnete oddaji Lara Lingua finale, ki bo predstavila končani jezikovni projekt Lara Lingua. Sodelujte v nagradni igri in si prislužite majico Radia Študent! >>Katarina V, komentarji
S tem apelom umetniški projekt radioCona – občasna radijska postaja za sodobno umetnost, sproža razpravo o pobudi za vzpostavitev pasu prosto dostopnih radijskih frekvenc.
Predlagamo, da se vzpostavi in zagotovi radijsko frekvenčno območje na nacionalnem nivoju, ki je ne zaseda medij kot fizično telo, temveč je na razpolago začasnim javnim projektom ali iniciativam, ki za svojo realizacijo potrebujejo radijsko frekvenco. >>Bojan Anđelković, komentarji
Roman nastane kot umetniška izmenjava knjižnega portreta za lekcije tanga med pisateljico in plesalcem Cocom Diasom. Biografske obljube svojemu nenavadnemu naročniku pisateljica ukaluplja v svojo klasično pripovedno formo in značilen introspektivni slog pisanja. Plesalčevi pripovedi hkrati dodaja fiktivne dimenzije. Resnične dogodke staplja z iluzijo in v strasten plesni objem resničnih ljudi potiska dvodimenzionalne literarne like. >>Pina, komentarji
Eksperimentalno izvajamo Temno zvezdo v rednem tedenskem terminu in v razširjeni ekipi "filmske podredakcije". Pridružila sta se Igor in Zaza, prvi z intervjujem s programskim vodjem Slovenske kinoteke Jambrekom, drugi pa z razmišljanjem ob trenutni filmski ponudbi. >>Saška, komentarji
Roman ni zanič, kajti Hudolin je vse prej kot slab pisec, zato pa je tudi večja škoda, da od njega ne ostane prav nič oprijemljivega. Če mu odvzamemo še avtorjev značilen slogovni podpis, dobimo namreč samo še zakamuflirano Vio Malo, ki smo jo radi brali kot pamži. Kar se tiče Pastorka, si tako drugega kot »škoda« ne moremo zamrmrati, glede srhljivega realizma pa raje ne bi več, da me ne bodejo mórali radijski šefi nasilno utišati. >>Matjaž Juren - Zaza, komentarji
V Beogradu od 15. do 29. septembra poteka 42. mednarodni gledališki festival BITEF, letos pod motivom "Tragikomedija - tragedija našega časa". >>Zala Dobovšek, komentarji
Mateja Andraža Vogrinčiča se slovenska javnost verjetno najbolj spominja po projektu Oblečena hiša, v sklopu katere je leta 1993 naredil inštalacijo na fasadi hiše ob reki Ljubljanici. Zadnja leta je veliko ustvarjal v tujini, njegova najbolj odmevna projekta pa sta inštalacija odlitkov kanglic v puščavi Moon Plain v Avstraliji leta 2002 in napolnitev gradbene jame z 10.000 žogami v Perthu leto kasneje ... >>tanjap, komentarji
Mednarodni gledališki festival Ex Ponto nam je v sredinem večeru v Stari elektrarni ponudil uprizoritev Mrtvaškega plesa bolgarskega Sfumata v režiji Margarite Mladenove, v četrtek pa se je na odru Mladinskega gledališča slišal Medejin krik režijsko-igralskega tandema Saša in Mojtine Jurcer, prva od dveh slovenskih premier festivala. >>Ana Podvrsic, komentarji
Ker je Maroko že Afrika, v Afriki pa pravijo : »Mi imamo Čas, vi pa imate uro,« ti potovanje po tej socialno in geografsko pestri državi nudi lekcijo potrpežljivosti. Pa tudi strpnosti in tolerance do vseh deprivilegiranih. V tem primeru poznajo Kanta celo bolje kot mi, ki v razmišljanju o migracijah pravi, da se posameznik zaradi Zemljine okrogle forme slej ko prej sreča z drugim posameznikom. Prvotno tako noben človek nima večje pravice do nekega prostora kot drugi. In kdo je potem "v razvoju"? >>Ana Podvrsic, komentarji
- 15. Mednarodni gledališki festival Ex ponto
- Mladina predstavlja: Marcel Štefančič jr.: »Janez Janša – biografija« in Lovro Matič & Toto: »Sokol in golobica«
- najslajši so prepovedani sadeži: v Srbiji povlečen pa vrnjen v prodajo »Dragulj Medine«
- v Mariboru od 17. 9. do 19. 9. odprt Kino Udarnik s programom sodobnih avstrijskih dokumentarcev >>Iva Kosmos, komentarji
Prejšnji četrtek se je v Mednarodnem grafičnem likovnem centru odprla razstava sodobne grafične produkcije. Postavitev z naslovom Tretji pogled, Raznolikost grafike sta zasnovala kustosinja Breda Škrjanec in kustos Božidar Zrinski. Njun izbor se osredotoča predvsem na dela nastala v zadnjih treh letih. Projekt je pospremil tudi estetsko izdelan katalog, pri katerem predvsem izstopa vizualni del. Razstava sicer pomeni nadaljevanje sistematičnega predstavljanja sodobne slovenske grafične produkcije. >>tanjap, komentarji
V Novih pisarijah predstavljamo novi literarni hit nastal pod peresom Gorana Vojnovića: ČEFURJI RAUS! – v torek malo po polnoči na valovih Radia Študent. >>Iva Kosmos, komentarji
V soboto se je pričel 15. Mednarodni festival EX PONTO, ki si je za letošnjo osrednjo vsebinsko os izbral motiv "vera in verovanje".
Za prepričljiv začetek je poskrbela romunska predstava "Pantagruelova svakinja", sledil je mistično religiozni "Dolgi petek" in dan kasneje pop-opera "Balada o Ricky in Ronnyju" v izvedbi skupine Needcompany. >>Zala Dobovšek, komentarji
Poslušali boste intervju s Tomom Križnarjem o političnem ozadju dogajanj v Darfurju, predstavljenih tudi v filmu Dar fur: vojna za vodo, ki ga je posnel skupaj z Majo Weiss.
Uradna stran filma
>>Saška, komentarji
Čeprav je zgodba v romanu Hava na večih mestih absurdna, nadrealistična in bizarna, lahko najdemo vzporednice zanjo v sodobni družbi. Agresivna oralna fiksacija v človeškem razvoju ni tako redek primer, zlasti če pogledamo naše politike, ki se hranijo na tuj račun in verbalno grizejo drug drugega. Tudi neskončna lakota in revščina navadnih državljanov, ki zavoljo želje po hrani oziroma preživetju podpišejo vsako listino, ne predstavljata samo fiktivne realnosti. >>Miša G, komentarji
Projekt Miles and More opozarja predvsem na radikalne spremembe v pojmovanju narave, časa in prostora, ki so bolj opazni postali predvsem v zadnjih desetletjih. Michael Ilg je sicer mednarodno uveljavljen umetnik, predavatelj in raziskovalec. Zaznamovale so ga predvsem podobe pop arta in umetnost pred kratkim preminulega Roberta Rauschenberga. Posveča se eksperimentalnim oblikam umetniškega delovanja in slikarstvu ... >>tanjap, komentarji
Domačini pravijo, da je Teheran grdo mesto. To je deloma povsem res, saj je to 14-milijonsko urbano mravljišče posejano s poceni arhitekturo predvsem novejše ere z nekaj izjemami iz obdobja monarhije in posameznimi sodobnimi biseri. A tudi ta surovost, prežgana od žgočega sonca, ima svoje neizbrisne čare. Prometna ureditev je kaotična in amorfna, s tem je povezana izjemna onesnaženost zraka, vsako prečkanje ceste pa se zdi poskus samomora, dokler se posameznik tega ne privadi ... >>mcolner, komentarji
- Tobačni muzej predstavlja nov razstavni koncept
- Artivizem, razstava v oragnizaciji klubov Monokel, Tiffaniy in Društva ŠKUC
- Si.pesnik – zmagovalci natečaja za najboljše sms-pesmi
- Portugalski 86 letni nobelovec Jose Saramago izdaja nov roman
>>Iva Kosmos, komentarji
V slovenskem literarnem prostoru že globoko vtetovirano ime Orlanda Uršiča se je z običajne pozicije v kolofonu v povečani obliki ponosno preslikalo na knjižno naslovnico. Urednik študentske literarne založbe Litera je podpisal svoj drugi roman Tadejev dež. Prozni zarez v proletarsko realnost v obdobju tranzicije spremlja trpko zgodbo o odraščanju, obrezano s kritično družbenopolitično ostjo. >>Pina, komentarji
Ena zadnjih v seriji videoinštalacij znanega in v zadnjih letih tudi visoko produktivnega nizozemskega videasta, Aernouta Mika, ki je med drugim tudi zastopal Nizozemsko na zadnjem beneškem Bienalu, se bojda na arheološki način ukvarja s subvertiranjem medijsko producirane realnosti in odkrivanjem drugih plasti, ki jih le-ta prikriva ... >>Igor Bijuklič, komentarji
Stane Jagodič je v Jakopičevi galeriji dva tedna nazaj odprl izjemno obsežno razstavo ZooPoetika, v kateri sledimo neštetim asemblažem iz starih mehanskih odpadkov, kombiniranih s plastičnimi in organskimi podobami živali. Tega prolifnega umetnika spremljajo številne stalnice, ki zaznamujejo njegovo štiridesetletno ustvarjanje. Z njimi je oblikoval svojevrsten poetičen jezik, pospremljen z osebno simboliko in prečiščeno geometrično, pogosto simetrično kompozicijo. >>IdaH, komentarji
Vse je na ulici, na skromnih štiridesetih stopinjah: koštrunova pleča; kure, s kavlji obešene za noge; pletene košare suhega sadja in raznobarvne začimbe; ob njih naravni zdravilec ponuja svoje rožce, ki so lično razstavljene kar na prašnem asfaltu. Tu so še pripovedovalec zgodb, ob nogi katerega sloni hendikepirani berač, upajoč na usmiljenje z bližnjega ražnja, s katerega se kopasto vali vonj sveže pečenega mesa ... >>Ana Podvrsic, komentarji
-problemi na radiu ARS
-združevanje gledališča Glej in glerija Ganes – Pratt
-recikliranje + umetnost = prva galerija iz odpadkov
>>komentarji
Pandurjeva uprizoritev BAROK se je te dni v sklopu gostovanj s tremi ponovitvami ustavila tudi v naši prestolnici. V Križankah smo si lahko ogledali še eno reinterpretacijo, bazirano predvsem na Laclosovih »Nevarnih razmerjih«, ki so vso svojo zgodovinsko okrutnost in perverzijo materializirala v prepoznavni režiserjevi poetiki podob in zvoka. Za dodatno interpretativno podkrepljenost pa je poskrbel še obilen domet španskega patosa. Se še komu ta splet sliši »nevarno«? >>Zala Dobovšek, komentarji
| 
