DAS RACIST je trio (Heems, Kool A.D. in Dap) neobičajnih korenin, ki domuje v Brooklynu. Dva zanimiva, humorna klepetača sta obdana s klasičnim "hypemanom", uporaba nenavadnih referenc in zajebantski rap pa iščeta svojo serioznost na precej elektronskih beatih podtalnih zvezd, kakršna sta Diplo ali El-P ter zanimiv imen t.i. independent scene in lastnih beatih. "Hype", ki so ga v poslednjem letu ustvarili mediji glede na njihova mixtapa, je bil tokrat povsem upravičen ... (v celoti!) >>

V tokratni Tolpi Bumov bomo slišali Trifor60. Punksi iz Železnikov servirajo soliden prvenec, ki nosi naslov Veča se čreda apatičnih ovc. Priporočamo vsem tistim, ki potrebujejo konkretno dozo agresivnega in jeznega HC punka ... (v celoti!) >>

Within and Without je prvenec Ernesta Greena, ki sliši na ime Washed Out. Po singlih in EP-jih, ki jih je ustvaril v domači spalnici, se je tokrat preselil v studio in s pomočjo inženirja Animal Collective posnel produkcijsko prečiščeno in precej zasanjano ploščo. Se je s to potezo umaknil gibanju Chillwave, h kateremu so ga sprva pripisovali ali je le stopil korak dlje? (v celoti!) >>

Millsov letošnji že tretji dolgometražec ne odstopa od njegove prepoznavne estetike vesoljskega techna, navdih zanj pa je kot pri cenjenem albumu 'Metropolis' ponovno našel neposredno v filmu ... (v celoti!) >>

Mogoče je eno izmed glavnih vprašanj, ki jih postavlja glasba Zola Jesus, razmerje med domnevnim nagnjenjem do temnih vsebin in iskanjem njihovega skoraj neslišnega odmeva v končnem izdelku. Kar namreč na novem albumu prinaša glasba Nike Roze Danilove, ameriške pevke ruskega rodu, je nadgradnja nekoliko temačnejše novovalovske estetike, iz katere Zola Jesus v bistvu izhaja, a jo bolj kot ne tudi že pušča za sabo. (v celoti!) >>

Trije bratje Joubran, dva že stara Drugogodbena znanca, se tokrat predstavljajo s svojo peto ploščo, na kateri ponujajo preplet razburljivih strunskih dinamik, vokala mojstra iz Tunizije, Dhaferja Youssefa in tolkal Youssefa Hbeischa.

>>

Seun Kuti je najmlajši od številnih sinov očeta, inovatorja afrobeata Fele Kutija. Ob boku bolj znanega, kar dvajset let starejšega brata Femija, dosledno nadaljuje izročilo zahodnoafriškega kulta Lagosa. Seunov drugi album From Africa with Fury: Rise se giblje znotraj jasno, pred več desetletji zakoličenimi obrazci žanra in jih hkrati z vključevanjem elektronike in drugimi triki posodablja. >>

Duet Moon Duo na drugi plošči v svoj zamazan in lebdeč zvok sprejmeta malenkost več sončnih žarkov. V repetitivno in gomazečo glasbeno sliko se za ščepec vtihotapi pop všečnost. Zaradi slednjega Mazes deluje kot plošča z nekoliko lažjim zvokom, a s tem le širi svojo podobo. Pod površjem namreč obstaja nevaren psihedeličen vrtinec. >>

To sredo bomo v Tolpi bumov poslušali album Father, son, holy ghost kalifornijske indie zasedbe Girls. Prijetne pesmi in čvrsti aranžmaji žal težko odtehtajo predvidljivost in monotonost, ki ju album preseže le na redkih točkah. Če lahko to izdajo označimo kot izlet v zgodovino rock glasbe, je to verjetno izlet društva starejših občanov. (v celoti!) >>

Poslušamo nov izdelek islandskega skladatelja Jóhanna Jóhannssona, naslovljen 'The Miners' Hymns'. Gre za glasbeno spremljavo za istoimenski dokumentarni film ... (v celoti!) >>

Ploščam, ki jih nekdanji in sedanji sodelavci Nicka Cavea izdajajo samostojno ali z lastnimi zasedbami, se je letos pridružil tudi prvi povsem avtorski album Micka Harveyja, multiinstrumentalista in producenta, ki je bil do odhoda iz The Bad Seeds leta 2009 Caveov glasbeni partner z najdaljšim stažem in nekakšna hrbtenica zasedbe. Skice iz Knjige mrtvih resda niso prvi album, ki ga je izdal pod lastnim imenom, vendar smo ga doslej poznali predvsem po soundtrackih in priredbah. (v celoti!) >>

Druga plošča švedskega tria FIRE! (Mats Gustafsson, Andreas Werlin, Jonas Berthling) nas pelje v cioklične, repetitivne forme, iz katerih se razvijajo energične, ognjevite improvizacije različnih transžanrskih odtisov, v katere imenitno vstopa tokratni gost zasedbe, vsestranski Jim' O Rourke. Člani zasedb The Thing, Wildbirds & Piecedrums in Tape v zamaknjeni ognjevitosti ... >>

Naši odrski znanci - Kronos Quartet ter tandem Kimmo Pohjonen & Samuli Kosminen aka Kluster -, ki vsak po svoje pomembno soustvarjajo sodobno polje zvočnih eksperimentov, so na prvem skupnem projektu po eni strani potrdili svoj sloves drznih znanilcev sprememb, po drugi pa so na trenutke smelo nadgradili in celo presegli zvočne okvire, po katerih smo jih doslej poznali. (v celoti!) >>

Uf! je deveti album, ki ga je basist in pevec Dušan Kojić Koja posnel v tridesetih letih dela s skupino Disciplina Kičme. Življenjska pot je Kojića vodila iz Beograda vodila v London, iz Londona pa sredi let 2000 nazaj v Beograd. Uf! prinaša Disciplino v bleščeči, sodobni inačici z lastnostmi, ki smo jim jih pripisovali včasih – so plesni, idejno sveži, zvočno raznovrstni in zapomnljivi. A to ni album za stare fane. Tole je plošča za nove generacije!!! (v celoti!) >>

Albumu Primus, ki smo ga čakali zadnjih 11 let, ne manjka ničesar. Dolga pot je za njim in ko možgani dojamejo, da vpijajo njihov novi izdelek, se pravo popotovanje šele začne. Nažigancija, ponikanja v čudaška brezna, bizarne zgodbe, ki se izkažejo za življenjske. Vijačenja in psihedelična vlečenja, nezamenljivi groove. Manj ortodoksno kot v preteklosti, še vedno pa daleč od blasfemije. (v celoti!) >>

S svojim tretjim albumom švedski producent Axel Willner še nekoliko poglobi popoiden techno izraz s prejšnjih dveh albumov, s katerima je postavil vzor, ki mu je v zadnjem času sledilo še nekaj zanimivih elektronskih producentov ... (v celoti!) >>

Strange Mercy je tretji album, ki ga je Annie Clark posnela pod imenom St. Vincent. Zvokovna mešanica, ki zaseda svoje mesto nekje med indie smetjem z elektro-popoidnimi primesmi, je svojevrstna problematizacija lepote in poslušalskih pričakovanj. (v celoti!) >>

To je težko jazz, ne more biti pop, še najmanj pa je lahko elektronika. A kako se potemtakem sliši dolgometražni izdelek saksofonskega solista pod vplivi jazza, popa, elektronike in še česa, ki za nameček prisega na čistost zvoka svojega inštrumenta? (v celoti!) >>

Horda grdih se vrača in sicer s svojim drugim studijskim projektom naslovljenim Tod in ondod, ki se v ducatu skladb poda na prepričljivo ubrano zvočno potepanje od Istre, prek Balkana pa vse tja do Afganistana in vnovič nazaj, do Prekmurja. (v celoti!) >>

Fever Dream je album, ki nas pahne v izmuzljivo nestalen svet globokih občutkov. Čez hip-hopersko “za-swingane” beate se kot svišč podijo in osipajo zamaknjeni zvoki, ki so podvrženi počasnemu procesu razpadanja in oživljanja ... (v celoti!) >>

Nova plata čikaških Weekend Nachos = distorzija/akcija/hardcore/počasno nabiranje/sludge/jeza/lomastenje/streljačina/grindcore/hrup... (v celoti!) >>

En najzanimivejših in najbolj cenjenih elektronskih producentov, z novo ploščo elektronsko členi surovost kitarskega zvoka. Toda pozabite na stereotipno, umirjeno, ambientalno manipulacijo - Vainio namreč ostaja zvest početju, ki ga je prakticiral z zasedbo Pan Sonic, oziroma ga celo nadgrad i... bliže rocku kot technu. (v celoti!) >>

Spevna preprostost in narativna neposrednost sta še zmeraj glavni izhodišči ustvarjanja dvojca Herman Dune, katerega zadnji album je verjetno eden najbojl simpatičnih indie-folk izdelkov. Kot tudi vsi prejšnji, seveda. (v celoti!) >>

Posnetek iz leta 2000 po več kot desetletju odstira tančico z muziciranja tria John Butcher, Derek Bailey in Gino Robair ... (v celoti!) >>

Začetniki t.i. »puščavskega rocka« se tokrat ne prepuščajo toliko zanje značilnem groovu. Eden razlogov tiči gotovo v tem, da so v ospredju bolj akustične kot električne kitare. Tako je album, ki ga v treh komadih ozaljšajo eminentni gostje (Nels Cline, Tunde Adebimpe in Kyp Malone iz banda TV On The Radio ter Dirty Dozen Brass Band), bolj umirjen, s počasnimi premiki v počasi se valečih komadih. Poudarek je na pretanjenem valovanju zavzetega muziciranja, ki ti počasi zleze pod kožo. (v celoti!) >>

Zahodnoobalni "hiphopersko" produkcijski dvojec BLUE SKY BLACK DEATH tako rekoč vsako leto že nekaj let popestrita svoje ustvarjanje z novo ploščo. Album "Noir" je tako njun drug inšturmentalni izdelek, brez gostovanj vokalistov oz. raperjev, vokale tako mestoma slišimo le v samplih. Sploh pa album nima več nikakršne resn, prvinske povezava s hiphopom, temveč globoko leze v fazo ambientalne chillout elektronike z veliko akustičnimi in organskimi prebliski. Album, ki bo popestril naše več >>

Odgovor na vsa samo spraševanja je dal album Several Shades Of Why, izdan marca letos za kultno ameriško založbo Sub Pop. Gre za izvrstno stvaritev, na kateri že v prvi pesmi s ploče »Listen to Me« nakaže, da gre za intimno, izpovedno ploščo, ki razgali nežnejšo stran avtorjeve duše. Ta se je sicer v podtonih nakazovala tudi v najglasnejših, hrupnih delih repertoarja Dinosaur Jr, tukaj pa pride do popolnega izraza. (v celoti!) >>

Če gre le zaupati nekaterim tujim medijem, nas osmega tega meseca v Kinu Šiška čaka koncertno doživetje in pol, obisk v zadnjih letih proslavljenega psihadeličnega drone tria Emeralds. Tudi zato v Tolpi Bumov tokrat predstavljamo njihovo zadnjo ploščo, izdano v lanskem letu, zanimivo naslovljeno Does It Look Like I'm Here, ki ne posreduje nujno mase njihovega živega zvoka, je pa tu vse ostalo ... (v celoti!) >>

Kako opisati žensko dušo? "Crying Games" to počno skozi improvizacijo in interpretacijo, najsi bodo to dramski teksti ali popularne pesmice, preko eksperimentiranja z glasom, ki se s pomočjo tehničnih pripomočkov drugači, nalaga v slojih in postaja ne samo instrument, temveč kar barvit orkester čustvenih stanj. (v celoti!) >>

Domači free-punk-synth-thrash dvojec Kiuriki se nam predstavlja s prvencem »Morning After«, ki v naš prostor vnaša še en košček sestavljanke improviziranih godb. (v celoti!) >>