V današnji Tolpi predstavljamo band, ki smo ga navkljub lanskoletnemu nastopu na Riversplashu kar malce prezrli, sedaj, ko bodo zopet nastopili v Sloveniji, pa nadomeščamo zamujeno, ker si zagotovo zaslužijo našo pozornost.
Govorimo o pevki z afriškimi koreninami in šestih Portugalcih, ki so se združili pod imenom Terrakota. Njihova zgodba se začne leta 1999, ko se trije izmed njih po nekajletnem učenju igranja perkusij napotijo na potovanje po Zahodni Afriki ... (več ...) >>

Pred časom mi je gospodič Miguel De Pedro alias Kid-606 rekel, da mora biti z vsakim, ki nima niti malo okusa za pop godbo, nekaj pošteno narobe. Ha. Lahko sem se le nasmehnil in moral pritrditi njegovim besedam. Tudi pop godba ima v svoji pestrosti več pojavnih oblik in dandanes do njenih odvodov ne morem biti več za vsako ceno odklonilen. Nenazadnje mi izvajalci, kot je prav naš nocojšnji gost Sufjan Stevens, vračajo vero v besedo 'pop', saj si jo prisvajajo na povsem svojski način in njeno osnovo mutirajo v instrumentalno-verbalni konglomerat, ki dosega neverjetne rezultate ... (več) ... >>

Pred pol leta je pricurljala novica, da je zasedba Reigning Sound razpadla, danes imamo v rokah njihov tretji album. Slaba novica je bila izhod v sili pred odpovedjo prve evropske turneje, ta se bo zgodila šele konec tega meseca in še to v oddaljenem nemško-beneluškem rajonu. Reigning Sound so v štirih letih postali kultna zasedba sodobne garažne scene in tudi o takšnih skupinah se začno širiti vsemogoče govorice, kot je bil izmišljen razpad skupine. >>

Push Button Objects je projekt, za katerim se že vrsto let skriva Edgar Farinas, ki je eden od ključnih členov tudi pri razvoju založbe Chocolate Industries. Njegove prve plošče so se podajale v polje breakbeatniških eksperimentov, sedaj pa premetavanje lomljenih ritmov dopolni s povsem konkretnim hip-hopom. "Ghetto Blaster", na katerem gostuje cela vrsta kredibilnih MC-jev, je njegov drugi album in moram priznati, da mu je uspelo narediti celo kakšen raperski hitič ali pa morebiti celo dva. Vsekakor priporočljivo in domiselno poslušanje. >>

Pred nami je prva oficielna izdaja najbolj čudaškega kolektiva v deželi svobodnjaških folk frikov iz ''nove čudne Amerike''. SUNBURNED HAND OF THE MAN že osem let kujejo zapohane, zatripane, ritmično upičene folk funk spontane improvizacije, ki se rogajo hipuzlom, ortodoksnim improvizatorjem, punk rockerjem, hiphoperjem, jazzerjem, pa vendarle v svojih bizarnih zvočnih onaniranjih duhovito in hudomušno prepletajo svetove vseh prej naštetih ...

www.spiritoforr.com

>>

Današnji termin Tolpe bumov je rezerviran za ene izmed vodilnih predstavnikov žanra, ki se ga je v zadnjih letih oprijel izraz indietronica. Čeprav na tem radiu nismo pretirani pristaši predalčkanja znotraj glasbe, je izraz indietronica pravzaprav kar posrečen. Podobno kot indie-rock veljaki iz zlatega obdobja te godbe, Dinosaur Jr. in Pavement, ki so se odlikovali s svojo neomahljivo in pokončno držo v svetu vedno bolj lakomnega glasbenega posla, tudi današnji bend Lali Puna odlikuje podobna drža in pogled na ustvarjanje glasbe. V osnovi so njihovo izrazno sredstvo vsem znane sredinske pop forme, ki jim s kančkom eksperimenta in dovoljšnjo mero samozavesti uspeva vlivati novo dušo in prepotrebno drugačnost. Lali Puna s svojim dosedaj že zlahka prepoznavnim zvokom želijo biti predvsem všečni, kar jim brez sramu odlično uspeva. >>

Danes v Tolpi predstavljamo ploščo, ki je nastala kot plod triletnega sodelovanja med pakistanskim producentom londonskega breakbeat podzemlja Samom Zamanom, znanim tudi kot State of Bengal in pevcem tradicionalne bengalske »baul« glasbe Pabanom Das Baulom... (več...) >>

Sodelovanja med dvema bendoma so vedno problematična, saj nikoli zares ne veš kaj lahko tudi pričakuješ. Sploh, če to sodelovanje, oz. zvočno zaroto 'skuhata' dve entiteti, ki ju v istih studijskih prostorih nisi pričakoval niti v najhujših sanjah, saj prihajata iz povsem drugačne glasbene tradicije, ustvarjalnega okolja, časovnega okvira, na prvi pogled in posluh prej kot skupne točke poudarita razlike, njun pedigre, oz. zapuščina pa v nobenem primeru ni primerljiva...(več)... >>

... Japonci Envy na svojem tretjem albumu tiho-hrupne dinamike in stopnjevanj ne množijo, temveč je album predvsem bučna, napeta, iz dna duše izkričana in krčevita muzika, ki v petdesetminutni izvedbi poslušalca ob izteku utrudi, četudi med poslušanjem ni nujno skakal po sobi in (si) lomil vratu ... (več ...)
>>

Berilinska petorica se v današnji Tolpi bumov predstavlja s svojim
prvencem "Black Friday", ki je izšel za špansko založbo Liquidator Records. Album žal prinaša bolj ali manj samo priredbe, vendar na poseben način, saj Jazzbo iz sveta današnjih ska bendov izstopajo po tem, da tako na albumu kot tudi v živo igrajo izključno samo v unplugged verziji. >>

Želja po ozaveščenem spreminjanju družbene realnosti je rdeča nit ustvarjanja Iana Svenoniusa, washingtonskega boema, ki je na sceni od konca 80. let. Z levičarsko borbenostjo je nagovarjal s post-hardkorovskimi Nation of Ulysess, nato je dražil s soulovsko navihanimi Make-Up, ki so se po albumu "In Mass Mind" v začetku novega tisočletja razšli. Z družico Michelle Mae je nadaljeval ustvarjalno pot, se z alter-egom David Candy samostojno izrazil in leta 2002 v družbi z Neilom Haggertyem iz Royal Trux odločil za svojevrstni projekt, s katerim je zlil dotedanje delo v novo snov. Všečen prvenec super-skupine Weird War je bil še bolj zadet s soulom in funkom. Enkraten projekt je letos doživel nadaljevanje. Na If You "Can't Beat 'Em, Bite 'Em" ne najdemo več Neila Haggertya ... (več ...) >>

Verjamem, da vsestranskega v Atlanti rojenega in v Barceloni prebivajočega producenta in muskontarja Scotta Herrena že dobro poznate, saj smo mu na tej frekvenci odmerili že precej programskega prostora v raznoraznih terminih, o njegovi kreativni in originalni zvočni posebnosti pa napisali že mnogo hvalospevov. Le-teh je bil deležen še posebej zaradi gramofonarskega, v cut’n’paste estetiko pomočenega in radikalnega posega v svet hip-hop kulture in jazzovske fuzije, ki sta raztelešala njegov osrednji, še kako razvpiti projekt Prefuse 73 ... (več) ... >>

Edo Maajka ali Edin Osmić je že s svojo prvo ploščo "Slušaj mater"

dokazal, da je eden največjih obetov rapa na območju bivše Jugoslavije. Po dveletnem predahu je pred približno mesecem dni izdal še svojo drugo ploščo, dolgo pričakovano "No Siki... riki", ki je ravno tako kot prva izšla pri založbi Menart. Edo pa se trentuno bolj ukvarja s korupcijo in politično pozicijo nekaterih v državi, v kateri živi ... >>

Če si želite nocoj mirno zaspati, zaprite okna, kajti na vaši strehi ždi Milk man. To androgeno bitje z zabodeno jagodo na glavi in bananami v rokah počaka, da vi zaspite in se prikrade v vaše sanje. Potem vas zapre v svoj grad, od koder ne morete zbežati. Če si želite slišati, kaj vas tam čaka, prisluhnite San franciškemu kvartetu Deerhoof, ki se je s svojim zadnjim albumom odločil razkriti zgodbo o tem belem možicu.

>>

Eksperimentalni rockovski duet LIGHTNING BOLT (BRIAN CHIPPENDALE - bobni in BRIAN GIBSON - bas), ki prihaja iz mesta Providence na Rhode Islandu, se predstavlja z lani izdano ploščo "Wonderful Rainbow", našponanimi štiridesetimi minutami basa in bobna s popačenim Chippendalovim vokalom. Poslušanje obvezno. >>

Že pred časom je bilo več kot očitno, da berlinskega producenta Jana Jelineka z micro house področja vedno bolj žene k jazzu ter kombinacijam elektronike in živih instrumentov. Njegov prvi poskus v tej smeri je bilo sodelovanje z Japonci Computer Soup, še bolj izdelano pa je bilo poštno izmenjevanje zvokov z Avstralci Triosk, ki je rodilo album "1+3+1". Plošča, ki je izšla pri berlinski založbi Scape, dopolnjuje instrumentalna izvajanja sydneyskega tria in Jelinekove kasnejše dodelave, ki pa seveda zvenijo tipično zanj - s pošteno dozo ambientalne patine in vonja po brezčasnem. >>

Vsi tisti, ki ste se z dosedanjih katalogom tega kolektiva že srečali, podlegli njegovim čarom, verjeli v njihove sveže ideje, ki so bile mnogokrat pred časom, in zaupali kredibilnosti starih čikaških mačkov, ki so vedno konsistentno in premišljeno dozirali in razvijali svojo zvočno identiteto, ste najbrž album, ki ga imamo nocoj na meniju, le stežka pričakali ... (več) ... >>

Najboljši afriški koncertni band lanskega leta po izboru BBC-ja se pred svojim ljubljanskim drugogodbenim koncertom v Tolpi predstavlja s svojim tretjim albumom "Boomerang". >>

Album privlačno abstraktnega naslova Map of what is effortless je sveža januarska glasbena mojstrovina čikaškega dua Telefon Tel Aviv, v izdaji založbe Hefty records iz Chicaga. Pri prvem albumu Fahrenheit Fair Enough iz leta 2001, ki je bila angelsko ambientalna mešanica IDM-a ter klavirja in kitare, ponujata na novi plošči Joshua Eustis in Charles Cooper eklektičen hibrid elektronike, orkestralne glasbe, r'n'b-ja in trip hopa, ki ga doslej ni bilo možno zaslediti na elektronski glasbeni sceni. In če je kdorkoli kadarkoli pomislil, da elektronika ne more imeti duše, bo Map of what is effortless – seveda po obveznem branju Matthewa Herberta iz leta 2001 in njegovih Bodily functions – primerno nadaljevanje v boju proti tovrstni zablodi... (več...)
Pripravlja Jasna. >>

Založba Chocolate Industries se zadnje čase vedno bolj uveljavlja kot neodvisna hip-hoperska sila, a kljub vsemu ne pozabljajo na svoje raziskovalne začetke na področju lomljenih ritmov in abstraktnih zvočnih konstrukcij. Prav takšna je
Poirierjova nova plošča "Beats As Politics", ki sledi njegovim izdajam pri založbi 12K in se resno spogleduje z berlinskim technom, dancehall tradicijo in jasno, mutiranim hip-hopom. >>

Več kot dve leti je od takrat, ko smo glas Brine Vogelnik Saje lahko prvič slišali na pravem nosilcu zvoka. Z zasedbo String.si ob boku je posnela svoj prvenec z naslovom »Graščakinja« ter s svežo interpretacijo odpihnila prah s prenekatere pozabljene ljudske viže. Če je Brina s String.si zajemala predvsem iz bogate zapuščine slovenskih ljudskih pesmi in je bil izbor pravzaprav sad dolgoletnih raziskovanj Eke Vogelnik, je plošči »Mlado leto« tokrat vtisnila najmočnejši avtorski pečat kar sama. V večini na njej najdemo njen izbor ljudskih pesmi, priredbe besedil in glasbene predelave, čeprav poslušanje izdelka v celoti utrjuje vtis, da bend, v katerem najdemo izvrstno druščino glasbenikov, deluje kot enoten, močan organizem, glasba pa kot strnjen, žlahten mozaik bogatih izkušenj vsakega posameznika, ki deluje v kolektivu. >>

Backstage je prostor, ki je v glavnem namenjen gostujočim bendom, da se v njem pripravijo na nastop, se po nastopu v njem spočijejo, pa tudi da se umaknejo pred oboževalci. No, gostujočim bendom namenjen prostor se seveda da uporabiti tudi za kaj drugega, kadar le teh ni v mestu, in enega izmed teh načinov so se lotili tudi mladeniči iz Ljubljane - backstage Gala Hale na Metelkovi so izkoristili kot prostor za vaje in se poimenovali kar preprosto Backstage. >>

Norveško-švedski kolektiv Atomic smo v naših krajih in tudi širše po svetu spoznali pred tremi leti, ko je na trg prišel njihov prvenec “Feet music”. Z njim so precej presenetili jazzovsko občinstvo in jim ponudili svojevrstno akustično jazz godbo, nad katero so lahko bili navdušeni tako bolj klasično usmerjeni poslušalci kot tisti, ki jih zanimajo predvsem bolj odprta in svobodnjaška jazzovska raziskovanja, saj Atomic oboje tankočutno prepletajo, povrhu pa ima celota nekakšen žlahten, poetičen pridih. Nenazadnje najdemo na njem odlične muskontarje in sproščeno medigro, skozi katero se usklajeno pretakajo iskrive glasbene ideje. Kako pa je z njihovim drugim albumom, "Boom boom", poslušajte v današnji Tolpi bumov ... >>

Cypress Hill, nekoč legende mehiško-ameriške rap scene, so v
zadnjih letih predvsem žagali. Tokrat so fanom obljubili svojevrsten povratek v zlato dobo njihove glasbe, brez kitar, žaganja in še česa. Obljube in želje so eno, to, da nekoga povozi čas, pa je popolnoma nekaj drugega. Cypress Hilli se žal že zadnje tri plošče nikakor ne uspejo pobrati iz svoje povprečnosti ... >>

Daedelus prihaja iz Kalifornije, kjer se je v zadnjih letih razvila živahna elektronska scena z nenavadnimi žanrskimi obrati, ki se ne zanašajo le na techno ritme, ampak se spogledujejo še s hip-hopom, jazzom, avant rockom in konec koncev tudi s temačnejšimi takti filmskih kompozicij. Tako se tudi Daedelus sprehaja preko vseh omenjenih žanrov v neverjetno lahkotni in
logični maniri, ki ustvarja pravo psihadelično mojstrovino digitalnega obdobja. Plošča, ki je torej ne smemo in ne moremo preslišati. >>

Takih plošč, kakršni bomo prisluhnili nocoj, dandanes res ne najdeš veliko, so pa zato toliko slajše, ko ti razkrijejo svoje čare. Ko sem namreč razmišljal, kam naj jo tako zvočno kot tematsko tudi uvrstim, so se mi – prej kot žanrske oznake in omejitve - pred očmi razvijale predvsem male zgodbice in vizualne podobe. Kot tista, da sta na delu dve mali, poljski miški, ki nežno in očarljivo prepevata blues in gospel ter pišeta skrajno osebne in ultramazohistične ljubezenske pesmi ... (več) ... >>

Ko človek prejme v roke plošček z zasedbo Tape najprej seveda pomisli, kako pozno se je v glasbeni umetnosti neka skupina ustvarjalcev navzela tega imena, še posebej zato, ker je magnetofonski trak zaznamoval več desetletij glasbene industrije. Za dokaj nedomišljenim imenom pa se skriva krhka, nežna lirična godba kristalno čistega prizvoka in rahlo deviantnega karakterja. Stockholmski trio nas pelje v zasnežene megličaste gozdove, kjer v nenavadnem spokoju prebivajo mitska bitja, ki na Švedskem v urbanem okolju živijo le še v izročilu. Seveda ne gre za robustno, krvavo nordijsko mitologijo, ki jo širijo grivasta metalska plemena, pač pa za majcena bitjeca. Plošča "Milieu" je idealen muzak, relaksacijska, kontemplativna godba za vilince, škrate in vse ostale gozdne prefrigance, urbanim, izbirčnim ušesjem pa nudi tudi dovolj intelektualnega stimulusa s številnimi majhnimi digitalnimi prevračanji zvočne realnosti. >>

... Vodilna misel, ki jo je Andriessen prinesel iz revolucionarnega leta '68 je prepričanje, da procesa v glasbi ne vodi skladatelj, ki s pomočjo dirigenta ukazuje glasbenikom. To lahko najrazločneje opazimo v osrednji skladbi današnje »prvomajske Tolpe bumov« - Workers Union, napisani leta 1975 za »katerokoli glasno zvenečo skupino inštrumentov« ...

>>

MADVILLAIN je prvi skupni projekt dveh hiperaktivnih rap norčkov. Če

je MadlibMF DOOM lani naredil 3 plošče ter letos že par hudih beatov, potem bi plošča "Madvillainy" v hiperprodukciji obeh ljudi postala dolgočasen, povprečen raperski izdelek. A temu ni tako. "Madvillainy", ki ga je izdala Madlibova Stones Throw, je znova presenetil vse in dokazal, da je kompliciranje v sodobni rap produkciji nepotrebno. >>

Leta 1998 v Lyonu ustanovljen kolektiv Mei Tei Sho si je nenavadno, a zapomljivo in glede na godbo, ki jo igrajo, zelo ustrezno nadel ime po japonskem izrazu za slabo prebavo, ki jo spremljajo intenzivne halucinacije, vse te motnje pa zagreši prekomerna konzumacija riža. No, to je tudi vse, kar je japonskega najti pri tem pisanem bandu, čeprav lahko, če upoštevamo, da radi posegajo in kombinirajo različne urbane in tradiconalne godbe, v prihodnosti lahko pričakujemo tudi kaj takega ... >>