Čeprav ploščo reklamirajo kot prvo Mulatujevo samostojno po več kot
20. letih, pa gre za dosti več kot to. Večji del je namreč posnel s
člani ameriške zasedbe Either/Orchestra, pri projektu pa so sodelovali
tudi razni etiopski glasbeniki in člani britanske skupine
Heliocentrics. Steps Ahead je v glavnini (free) jazzerski album z
dodatkom latin jazza, deluje kot "remiks" smernic, ki jih je etiopski
mojster nakazal že v 60. in 70. (v celoti!) >>

Nova plošča neusahljivih Converge prinaša dober ducat skladb, ki predstavijo zasedbo v morda najboljši luči doslej. Tudi z manjšim prispevkom sodelujočih gostov, jim je uspelo posneti pravo mojstrovino, ki vre od svežine in energičnosti ter ohranja žilavi in moderen hard core zvok v najboljši kondiciji … (v celoti!) >>

Potem ko so prvaki slovenskega oi punka Scuffy dogs odšli iz glasbene scene, je pri nas na tem področju zazevala velika luknja, ki so jo še najbolj zapolnili kranjski Drek u pest. Po bolj negotovo zvenečem prvencu Umij si roke pred večerjo, pa z novincem Nove pesmi isto sranje že bolj suvereno stopajo po poti, ki so si jo začrtali. (v celoti!) >>

Kultna britanska založba Warp, ki v zadnjih letih opazno širi svoj izdajateljski diapazon, še vedno zelo uspešno išče in lansira vedno nove in zanimive bende. Ameriški skupina Nice Nice pri tem ni nobena izjema, saj bi si jih še nekaj let nazaj le stežka zamislili v Warpovem košu. Ob boku ustvarjalcev, kakršni so denimo Tyondai Braxton in Battles, tvorijo trenutno najzanimivejši kos Warpove pogače. (v celoti!) >>

Glasbena estetika norveškega kvinteta Serena-Maneesh bo verjetno
najprej obudila spomin na My Bloody Valentine. V nocojšnji Tolpi bumov
preverjamo, ali Serena-Maneesh s svojim drugim albumom, "S-M 2: Abyss
In B Minor", zgolj korakajo po stopinjah shoegaze-a, ali prinašajo
tudi kaj več ... (v celoti!) >>

Andrej Hočevar recenzira še povsem svežo, tretjo ploščo kvinteta norveškega basista italijanskih korenin Pera Zanussija Zanussi 5, s katerim bo jazzovske duhove zibal letos na festivalu Jazz Cerkno ... (v celoti!) >>

Kar nekaj časa so se medili, preden so izbruhnili v polnem sijaju s svojim prvim kompletnim, odlično sprejetim albumom ter s številnimi klubskimi in festivalskimi nastopi. Od leta 2005, ko so se pojavili na londonski robni glasbeni sceni, so mednarodno prizorišče preverjali z odmevnimi singli ter na koncertih že uveljavljenih izvajalcev, med katerimi gre omeniti vsaj Manuja Chaoa. Zdaj prihajajo tudi k nam; na valove tega radia in na Drugo godbo. (v celoti!) >>

Cypress Hill se po dolgih letih vračajo na sceno s čisto novim pridelkom. Raperji, ki so pustili globoko sled tako pri raperskih insiderjih kot pri popolnih outsiderjih, ki rapa pravzaprav nikoli niso marali, so presenetili s podatkom, da albuma ni sproduciral Dj Muggs, njihov DJ in poglavitni klepač podlag (podložil je le 2 kompoziciji). Njegovo delo je povečini prevzel glavni vokalist B-Real, pojavi pa se tudi kopica gostujočih producentov, ki svoje delo opravijo z zelo spremenljivim uspehom. (v celoti!) >>

Druga plošča kvinteta Extra Life iz Brooklyna prinaša poleg že znanih folk in a cappella napevov tudi subtilne akustične balade ter dodelane simfonične sunke, ki izvirajo iz industrialne podlage. Okvir so raztegnili tudi za kakšen plesni sinth, vsej zvočni sliki pa je skupni imenovalec to, da gre za unikatno milozvočje, ki ga bo moč v živo preveriti 18.5. v Kinu Šiška … (v celoti!) >>

David Byrne in Fatboy Slim sta s Here Lies Love skušala poustvariti glamuroznost življenja Imelde Marcos, ki se je preko amaterske pevke in lepotne kraljice prevesila v prvo damo Filipinov ter koncept zaviti v obdobje vročičnosti diska, ki ga je Imelda v sedemdesetih tako rada obiskovala. >>

Dan Snaith z novim albumom svoje početje jasneje razdeli med izrazito plesno zasnovane skladbe in ohlapnejšo pop strukturo, ki pa se predvsem zavoljo povsem njemu lastne estetike še vedno sliši koherentno. Žal je na ploščku našlo prostor nekaj preveč neizrazitih skladb, vendar pa po drugi strani te še bolj izpostavijo dovršenost tistih zanimivejših. (v celoti!) >>

Po razpustitvi zasedbe Swans in delovanju z Angels Of Light je bilo težko verjeti, da bo Michael Gira obudil surovo preteklost zasedbe Swans. Plošča 'I Am Not Insane' pa je ravno to- surove verzije skladb, ki jih ponovno obujeni Swans trenutno snemajo v studiu. Pri tem naslov plošče zveni kot svojstvena apologija, ki pa jo same pesmi zlahka ovržejo ... >>

Šestčlanska švedska zasedba Angles, sestavljena iz našim krajem že precej dobro znanih jazzarjev in improvizatorjev, je predpreteklega leta pri portugalski založbi Clean Feed izdala ploščo z naslovom Every Woman is a Tree, posvečeno iraškim ženskam in materam. Predali se bomo siloviti in tragični muziki, odeti v bridkost protivojnega političnega sporočila in pripovedovani v jazzovsko-improvizacijskem idiomu. (v celoti!) >>

Pred torkovim gostovanjem zasedbe v Klubu Cankarjevega doma, se potapljamo v kalejdoskopsko-improvizirano godbo Larryja Ochsa in njegovega projekta Kihnoua. (v celoti!) >>

Po treh zastonjkarskih EP-jih, ki so posvečeni letnim časom, v katerih
so izdani, se washingtonski hiphoperski producent in emsi Oddisee
vrača s pravo plato 24. inštrumentalov, vsak za naslov nosi ime mesta,
v katerem je nastal. Projekt Travelling man je tako rezultat
Oddiseejevih popotniških podvigov na prenosnem računalniku in
semplerju, vsi komadi pa naj bi bili v celoti narejeni "na lokaciji".
Obljubljajo nekakšen glasbeni trip okoli sveta, jasno v značilnem
ležernem soulerskem slogu. ( >>

Od nastanka na začetku osemdesetih se v škotskem bendu Oi Polloi zvrsti
okrog petdeset pankerjev, skinheadov, anarhistov. Zadnjih deset let
je postava več ali manj stanovitna. Od zgodnje street punk oi,
do aktualne anarho punk drže, je minilo skoraj tri desetletja.
SS Politician je letošnji in zadnji izdelek te glasbene zadruge,
ki ponuja deset crust skladb. (v celoti!) >>

Ko je po prvima dvema ploščama že kazalo, da se bodo Archie Bronson Outfit na prestolu britanskega rocka pridružili zasedbama Franz Ferdinand in Arctic Monkeys, se to vendarle ni zgodilo. Najbolj opazna točka novega albuma Coconut je preskok iz tipičnega britanskega neodvisnega rocka v bolj trendovske plesne vode indie všečnosti, ki so se ga lotili skrajno premišljeno in dovršeno. Uspeli so ustvariti eno izmed najbolj žmohtnih plošč v dotičnem glasbenem miljeju, ki presega stvaritve obeh omenjenih rivalov. >>

Elektronski inovator s svojim zadnjim albumom poglobi raziskovanje »vesoljskega techna« in ponovno upraviči status morda najvidnejšega techno producenta zadnjih dvajsetih let. Res da 'Sleeper Wakes' ne prinaša nič bistveno novega, toda dodelanost skladb, njihova minimalistična zvočna razgibanost in takoj prepoznaven Millsov pečat, album ponovno postavi v sam vrh aktualne techno produkcije. Ko spregovorijo repeticija, subtilnost, atmosferičnost, preciznost, ideja,... (v celoti!) >>

Andrej Guček je na albumu Temne zore sam z glasom, akustično kitaro, klavirjem, orglicami in s svojimi pesmimi. Z novimi in z nekaj starimi. A ne gre le za to, da tokrat ni zraven kolegov iz skupine Hiša. Res, da je pesem vedno v središču pozornosti tudi pri skupini. Ko je ustvarjalec sam, je pristop drugačen, poudarki so drugje. Pesmi so v elementarni, izhodiščni obliki. V takšni, kot so bile najprej v njegovi glavi. Niso še obložene s plastmi prispevkov, pogledov, razlag drugih. (v celoti!) >>

Četrta plošča kvarteta, ki je letos prvič nastopil tudi pri nas, nadaljuje karikirano pripoved iz preteklosti. Če so se prejšnjič ovili v klasiko Ornetta Colemana 'This Is Our Musić, potem tokrat prste uperijo kar v vizualno in glasbeno podobo reizdaj klasikov na kompaktnem nosilcu zvoka, o čemer se nenazadnje zopet lahko prepričamo že s pogledom na ovitek albuma. (v celoti!) >>

Žanrsko mešane glasbene zasedbe nam že dolgo ne bi več smele vzbujati pretiranega začudenja. Nedvomno gre pri nekaterih tovrstnih poizkusih morda prej za združevanje različnih tržnih niš, kot pa za glasbeno konsistentno početje. Brooklynška sedmerica pa prej ubira drugo pot: svoj raznovrsten instrumentarij vpleta v kompozicijsko skrbno zasnovane komade z jasno zvočno vizijo, v kateri ni prostora za nelogične preskoke in naključna nizanja razmetanih izsekov. (v celoti!) >>

Kolektiv WHITEFIELD BROTHERS pod kreativnim vodstvom bratov WHITEFIELD oz. WEISSENFELDT je izrasel iz njunega prejšnjega, bolj mednarodnega projekta POETS OF RHYTHM. Presenetljivo jih je pod svoje okrilje vzel funkerski ekipe STONES THROW in izdal prvovrstni album polnokrvne fuzije nekompromisnega funka. Kaj se zgodi, ko funkerski kolektiv nastal pred velikim funk revivlom zadnjih let obrne svoje vratove za nekaj zanimivimi rimoklepači? Zaplešemo, se navdušimo in ne nehamo poslušati. (v celoti!) >>

Tokyo Ska Paradise Orchestra, japonske ska kamikaze, se vračajo s sladkokislo simfonijo zvokov, zbrano na njhovem že šestnajstem studijskem izdelku. (v celoti!) >>

Člani skupine My Buddy Moose so si po objavi prvenca l. 2006 vzeli čas za piljenje pesmi na pričujoči mojstrovini Wonderful Feeling of Emptiness. Album deluje celovito, zaokroženo, večplastno. Hkrati tudi slogovno odprto, neulovljivo v enodimenzionalne slogovne opredelitve. Spevne pesmi zlahka zlezejo v ušesa. Tisto, kar je pomembneje, je, da med ušesi, v glavi tudi ostanejo. Ne kot breme, kot nekaj, česar bi se hoteli otresti, temveč kot prelepa, pastoralna glasba, ki bogati in navdušuje. (v celoti!) >>

V torkovi Tolpi bumov poslušamo drugi samostojni album nemškega elektronskega glasbenika Daniela Metea. Gre za ploščo 'Working Class', ki je izšla v jeseni lanskega leta pri Shitkatapult, torej založbi, katere odvod je bolj specializiran Meteov Meteosound. 'Working Class' je pozicioniran še dlje stran od plesišča kot njegov predhodnik 'Peruments' izpred štirih let, vendar pa oba kažeta na Meteovo nagnjenje k raziskujočim ustvarjalnim eskapadam. (v celoti!) >>

Mario Batelič je prisluhnil kantavtorskemu prvencu Boštjana Narata, sicer članu zasedbe Katalena (še prej pa Sfiltrom) ... (v celoti!) >>

»Financial Times, 20. februar 2010: 'Ko je naredil te posnetke s Toumanijem Diabatéje, sta oba vedela, da umira. In vendar sta sledila zastavku, ki sta se ga na prvo žogo lotila že z z Grammyjem nagrajenim »In the Heart of the Moon«; tokrat poglabljajoč in utrjujoč skupno glasbeno izkušnjo. Otvoritvena »Ruby« je bleščeča. Akustična kitara, ki sede v počasen »groove«, preden pride kori čez vrhunec - krožeč in komentirajoč ritem ... (v celoti!)
>>

Ob prvem srečanju z zadnjo ploščo Zmajevega repa se recenzentu kar vsili zadovoljstvo, ko po nekem refleksu bend vidi v mali množici domačih jazzovskih zasedb, češ: super! Čim več, tem bolje! S tem pa jim morda deloma tudi naredi krivico. V svojem početju in kontinuiteti obstoja so preresni, da bi jih na primer primerjali z zafrkantskimi Od Franclna možgani, preveč spolirani, da bi jih postavili v družbo Salamandra Salamandra in premalo raznovrstni, da bi jih poslušali skupaj z Vanilla Riot. (v celoti!) >>

Black Sands je težko pričakovani četrti album britanskega didžeja in
studijskega mojstra Bonoba. Gre za njegov najkompleksnejši izdelek
doslej, ki kombinira goste plasti živih inštrumentov (večino jih je
Simon odigral sam) s programiranimi bobni in basi. Ta estetski zasuk
je namignil že pri prejšnji plati, tokrat pa ga je speljal do konca.
Novost je še, da gostujoča vokalistka ni Bajka ampak mlada Andreya
Triana. Dovršenost pa ne pomeni nujno zanimivost, določeni deli so
namreč monotoni. (v celoti!) >>

Po mnogih letih se Bambi Molesters vračajo z novo ploščo. Krhke, a rokerske kitare se zlivajo v nežne melodije, ki jih krasijo izdelani detajli ter nadgrajujoči aranžmaji. As The Dark Wave Sweels popelje poslušalca skozi krajino zapuščenih prostranstev, kjer se pod žarečim soncem lomijo težki valovi. (v celoti!) >>