Kinodvor po novem omogoča dojenčkom prijazen ogled filma. Vsako prvo sredo v mesecu bo namreč v zgodnjem popoldnevu staršem z dojenčki omogočen vstop na projekcijo s pridušenim zvokom in svetlobo. Kakopak bo v dvorani dovoljeno tudi hranjenje, zunaj nje pa bo poskrbljeno za potrebno previjalno mizico in čokolino ...
Kriki, ki se vračajo v prostore bivše Sloge, so tako podvrženi omenjenim spremembam. Namesto krikov zadovoljenih odraslih bo slišati krike nezadovoljnih otrok. >>

Taboru Sajeta se je kot po navadi tudi tokrat uspelo izogniti vsakršni resnejši priobčitvi. Še več! Vsakič ko bi jo želeli zgrabiti s kakšnim merilom ali podobno objektivno napravo, vam bo izpolzela skozi prste. Pozicija distanciranega opazovalca bi bila skrajno problematična, skoraj tako, kot da ne bi vsaj enkrat skočili v prekrasno ledeno Sočo ... >>

Reartikulaciji gre dobro. Izhaja sorazmerno redno vsakih nekaj mesecev. Bralci so se jo navadili prebirati. Najdemo jo lahko v številnih prostorih, kamor bi slej ko prej zavili: v galerijah, na Metelkovi, v Rogu in podobno. Torej v prostorih, ki naj bi sami po sebi reartikulirali, če se malo nerodno izrazim, stanje duha in aktivno delovali proti neoliberalnemu kapitalizmu, kar je vklesano pod vsako črko kritike v časopisu ... >>

Verjetno ste se že soočili s priročnikom za upravljanje pralnega stroja. Ste? Pa ste že kdaj listali po navodilih za uporabo jedrskega reaktorja. Ja, tudi ta obstaja in še marsikateri drugi. Recimo PR-navodila za uporabo javnega mnenja, priročnik v desetih točkah za vzgojo otroka, priročnik za učinkovit korporativni imidž, priročnik za bogatenje, srečo, zdravje, celo za fuk obstajajo strokovna navodila ... >>

... RADIO ŠTUDENT je v skupini »RADIJSKI OGLASI« za festivalski oglas osvojil ne le ZLATO PRIZNANJE, ampak je prejel GRAND PRIX, kar je najvišja nagrada, ki jo je Radio Študent prejel na oglaševalskih festivalih ...
>>

Janez Drnovšek (pronounced [janɛz dr̩nɒuʃɛk], (May 17, 1950 – February 23, 2008) was the President of Slovenia (2002-2007), Prime Minister of Slovenia (1992-2002) and President of Yugoslavia (1989-1990). He was born in Celje, then part of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia, today in Slovenia. He died on February 23, 2008 in Zaplana, Slovenia.

"Strah nas je smrti!? ..." >>

Kako se v času >>cyber<< in >>queer<< in tehno feminizma lotiti predstavitve sociologinje, ki je v svojem delu najobširneje zaobjemala problematiko gibanja Antifašistične fronte žensk? Govorimo torej o danes vse prej kot popularnem AFŽ ... Prav tako govorimo o osebi, ki je imela dovolj duha, da v mračno učno temo vpelje humor in v analizi pristranskosti zgodovinskih učbenikov primerja prezenco žensk s prezenco konjev. >>

Tokratna gostja Maskinega predavanja, belgijska dramaturginja MARIANNE VON KERKHOVEN, je za namen raziskovanja svoje lastne (ustvarjalne) zgodovine v primerjavo vzela dve plesni uprizoritvi, pri katerih je sodelovala. Med prvo, ki je nastala leta 1986, in drugo iz leta 2007 so se sicer resda dogajale umetniške in družbene turbulence, a očitne konceptualne vzporednice znotraj obeh projektov so bile tiste, ki so jo angažirale, da se ju loti skozi perspektivo fenomena zgodovine v umetnosti. >>

Pred natančno enim tednom smo praznovali stoletnico rojstva ene izmed najeminentnejših, najvplivnejših in najinteligentnejših žensk 20. stoletja: Simone Ernestine Lucie Marie Bertrand De Beauvoir. Ali krajše in poslušalčevemu ušesu verjetno bolj domače: rodila se je Simone De Beauvoir. >>

V Sloveniji se v zadnjem letu zdi, da je dozorel čas, ko ponovno postaja aktualno branje in razmišljanje o delu politične filozofinje ter mislice Hannah Arendt. Lansko leto ji je bilo namreč posvečeno Mesto žensk in vmes sta bili v slovenščino prevedeni ter izdani dve njeni deli: Med preteklostjo in prihodnostjo ter Eichmann v Jeruzalemu. Simptomatično je tudi, da je temeljni predmet letošnje Delavsko–punkerske univerze koncept totalitarizma, ki prav tako ne more mimo dela Hannah Arendt, Izvori totalitarizma. >>

Umberto Eco, italijanski lingvist, mislec, univerzitetni profesor in pisatelj je v torek prejel častni doktorat Univerze v Ljubljani. Ob tej priložnosti je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma predaval o zgodovini grdega. Predavanje, ki so ga na velikem zaslonu prenašali tudi v predverju CD in na FF, je bil pravzaprav povzetek njegove knjige On ugliness, ki naj bi v slovenščini izšla v drugi polovici prihodnjega leta ... >>

Na včerajšnji večer je v Tobačni, v stavbi številka 6, v prvem nadstropju, natanko ob 18h, pristalo izvenzemeljsko plovilo. Na njem pa se je otvorilo orbitalno slavje. Seveda gre za projekt, pri katerem ima zraven prste in um, večni vesoljski deček – Dragan Živadinov.
Projekt Orbitalna slavja je bil poleti že predstavljen v Belgiji. Tokrat pa pod imenom Orbitalna slavja:115_Kozmos gostuje v Tobačni. Namen je predstaviti delo Hermana Potočnika Noordunga skozi kreativne polete Dunje Zupančič (vizualne umetnice), Mihe Turšiča (oblikovalca breztežnostnih okolij) ter Dragana Živadinova (gledališkega atraktorja in kandidata kozmonavta). >>

V petek se je v prostorih Tehniškega muzeja v Bistri odvila tiskovna konferenca z naslovom: 2009 - leto vesoljskih poletov. Jasno je, da človek svoj sum najprej usmeri na najbolj znanega slovenskega kozmofila – Dragana Živadinova. In res, tudi tokrat je imel svoje prste vmes. Leta 2009 bo v organizaciji Tehniškega muzeja Slovenije potekalo leto popularizacije človeških poletov v vesolje ter vesoljske tehnologije. Takrat se bo praznovalo 40. obletnico pristanka na Luni in 80. obletnico prve objave temeljne knjige vesoljskih poletov "Problemi vožnje po vesolju" pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga. Obema obletnicama bo posvečeno leto vesoljskih poletov. >>

Kako se danes prebivalci urbanega okolja, obkroženi z nenehnimi zahtevami po sproščenosti in trendovstvu, v resnici soočajo s svojo seksualnostjo? Glede na vsesplošno prisotnost spolnih vsebin v medijih, sploh v komercialno obarvanih, je očitno, da se seks prodaja - in to dobro. In ker ljudje kupujejo predvsem to, česar primanjkuje, pa čeprav le navidezno, je moč sklepati, da seksualnost ni najbolj urejen vidik sodobnega posameznika.

>>

V Ljubljani je 3. maja potekalo drugo gostovanje v sklopu projekta Dobrih sosedskih odnosov. Gre za projekt, ki se izvaja po iniciativi dveh skupin iz Ljubljane in Zagreba. Prva skupina se je organizirala okoli projekta Mutual Aid Situations , druga pa okrog izhajanja časopisa 11. teza v Zagrebu. Gre za skupen projekt, ki je še v procesu nastajanja in zasledovanja kratkoročnih ciljev. Bistveno je, da se skozi izvajanje projekta vzpodbuja povezovanje različnih sredin in držav na ravni, ki ni del uradne politike Ljubljane in Zagreba. Kot tudi za širjenje dobrih sosedskih odnosov povsod, kjer na tem področju prihaja do konfliktov.

>>

Prejšnji teden je bila v tisku objavljena nova genetska senzacija. Znanstveniki iz ameriške Hopkinsove univerze so pred približno šestimi leti prišli na idejo, da bi gensko spremenili komarja ali po njihovo anofelesa. Pridobitev genske mutacije bi bila, da ne bi bil več povzročitelj smrtonosne malarije. Testi so pokazali, da bi bil mutiran komar – če in ko bi ga izpustili iz laboratorijev - zmožen v naravnem okolju povsem zatreti svojega naravnega bratranca. Zadeva je torej taka; gensko spremenjeni komarac bi izkoreninil bolezen, ki na leto pobije tri milijone ljudi, pretežno otroke v Afriki. Vendar vprašanje, ki se poraja, je; ali človeštvo za povrh vsega potrebuje še gensko spremenjen karitas?

>>

V torek in sredo se je v Mestnem muzeju odvijal mednarodni simpozij z naslovom In-between Europe: Identity, Space and Geographies of Imagination, ki ga je organiziral oddelek za sociologijo Filozofske fakultete v sodelovanju z British Councilom in Ambasado republike Turčije. Tuji in domači razpravljalci so svoja predavanja naslovili predvsem na vprašanje možnosti medkulturnega dialoga in večkulturnosti v Evropi.

>>

Prejšnji teden je v 77. letu starosti umrl en najbolj razvpitih filozofov današnjega časa, kontroverzni francoski sociolog Jean Baudrillard. Če ne računamo Alaina Badiou-ja - ki je tako in tako sam sebe opredelil kot misleca, ki je tako rekoč »pozabil umreti« - je bil Baudrillard poslednji mohikanec francoskega intelektualnega gibanja, ki se je začelo v šestdesetih letih in ki smo ga častili z imeni strukturalizma in poststrukturalizma. Povedano z drugimi besedami: umrl je zadnji dinozaver francoske postmoderne.

>>

Romi v Sloveniji in tudi drugje v Evropi nenehno visijo na tanki nitki med asimilacijo in marginalizacijo. Zaradi svoje manjšinske pozicije so se nenehno primorani soočati z večino, ki si prisvaja pravico definirati njihov položaj. Ta večina Rome ločuje na avtohtone in neavtohtone, na nomade in naseljene, na kriminalce in »pridne« Rome ali pa uporablja še kake druge arbitrarne kategorije. Na podlagi teh kategorij opravičuje sistematično kršenje človekovih pravic ter utrjuje prepričanje, da je za Rome v naši družbi dobro poskrbljeno in da so v bistvu priviligirana družbena skupina, ki živi na račun davkoplačevalcev. Prav zaradi tega je zanimivo opazovati »boom romskih tem«, ki se v zadnjem času pojavljajo tako v medijski kot v literarni produkciji.

>>

V delu Michela Foucaulta problem oblasti postane epistemološki. Boj za oblast postane boj za ohranitev ali spremembo prilaščanja diskurzov, z vrednostmi in močmi, ki jih ti nosijo s seboj. Ali bolj enostavno: oblast se iz utrjenega in odaljenega mesta seli v naše glave. Ljudi ni treba več nadzorovati – nadzorovali se bodo sami.

>>

Pred nekaj leti si ob slavnem spočetju Agregata, revije za sodobno družbeno-politično polemiko, ki so jo skupaj ustanovili študentje Fakultete za politične vede ter Filozofske fakultete, ne bi upali niti pomisliti, da je bo lepega dne revija nehala izhajati. Danes se s tem dejstvom pač moramo soočiti. Agregat se je poslovil z zadnjo številko 9/10, letnik IV, ki nosi pomenljiv naslov Razredni boj. Vsekakor je v uredništvu revije že nekaj časa škripalo. Bile so težave, ideološke in tudi finančne narave, tako da vse skupaj vendarle ni bilo takšno presenečenje. Zgodilo se je pravzaprav to, da so ustanovitelji Agregata zajadrali že globoko proti tridesetim in ugotovili, da imajo v življenju druge prioritete. Vsekakor za svoje naslednike niso ustrezno poskrbeli, saj se ti formirajo še danes, ko bi lahko že zavihali rokave in delali naslednjo številko. A kaj hočemo, takšne reči se dogajajo od nekdaj. Občutek nezamenljivosti nas v današnjem času patološkega narcisizma pač vse pogublja. >>

Kdo bi si mislil, da se knjiga Spisi o seksualnosti, pod katero je podpisan sam izumitelj seksualnosti kot diskutabilne ideje, Sigmund Freud, konča na strani 158! Seveda ne gre za neko zbirko pavšalnih paberkovanj, ki bi jih med trde platatnice zvezal Freud sam, gre za izdajo Društva za teoretsko psihoanalizo. Izdajo v več smislih besede.

>>

Čez nekaj dni, natančneje 14.oktobra, bo minilo natanko sto let odkar je ta svet postal bogatejši za Hannah Arendt. Predvsem zaradi te obletnice ji je letos pripadel prestol na 12. festivalu Mesto žensk. Na piedestalu je bila Hannah Arendt postavljena tudi zaradi vsebinskega okvira Mesta žensk, ki sta ga označevali predvsem besedi zgodovina in spomin. Hannah Arendt smo se posebej spomnili včeraj 10. oktobra, ko je v klubu Gromka potekala bralna uprizoritev pogovora, ki ga je Hannah Arendt imela na konferenci v njeno čast leta 1972 v Torontu.

>>

V četrtek, devetega Marca, so v tretjem nadstropju Slovenskega etnografskega muzeja, odprli stalno razstavo, Med kulturo in naravo. Snovalci razstave so na ogled postavili tri tisoč, izmed več kot trideset tisoč predmetov, kolikor jih hrani ustanova. Razstava je razdeljena v pet razdelkov: Predmeti življenja - predmeti poželenja, Voda in zemlja, Potrebno in nepotrebno, Družbeno in duhovno ter Odsevi daljnih svetov. Štiri petine razstave predstavlja izbor slovenske etnološke zbirke, medtem ko Odsevi daljnih svetov želijo zrcaliti stike nekaterih Slovencev, med ostalimi Barage, Knobleharja in Codellija z zunajevropskimi civilizacijami.

>>