Že dolgo obstaja fama o Evropski uniji kot o civilizirani in prefinjeni organizaciji, ki naj bi si vedno želela ponuditi roko sprave in začeti dialog. Sedaj, ko ji predseduje Slovenija, smo temu še toliko bolj podvrženi. Še posebej, ker je letošnje leto leto evropskega medkulturnega dialoga, Slovenija pa naj bi bila na tem področju precej aktivna. Na strani Ministrstva za kulturo so zapisali celo, da je danes dialog med kulturami nepogrešljivo sredstvo za zbliževanje evropskih narodov... >>

Na vrhu NATA v Bukarešti, ki se po dveh dneh danes zaključuje, naj bi tri balkanske države, Hrvaška, Albanija in Makedonija, dobile povabilo za vstop v to vojaško zvezo. Makedonija je zaradi grškega nasprotovanja njenemu imenu ostala pred NATO vrati, kar je razveselilo makedonske nasprotnike vstopa v zvezo. To, da se Albanija imenuje uspešna družba je le dokaz več za to, da širitev NATA ne pomeni potrditve demokratičnosti neke države, ampak prej potrditev njene podreditve določenim zunanjim interesom ... >>

Na novinarskem področju sta ta teden zaznamovala dva dogodka. In sicer prva glavna obravnava tožbe novinarja Dela Matije Graha proti tej hiši, ker ga je nekdanji odgovorni urednik Dela Peter Jančič odpoklical iz dopisništva z Dunaja, in pa napovedana tožba proti isti medijski hiši s strani bivšega vršilca dolžnosti odgovornega urednika Maga, Silvestra Šurle. >>

Mineva peta obletnica okupacije Iraka, ki jo je med drugim zaznamovala širša razprava o dejanskih stroških iraške vojne, ki jih bodo morale prihodnje generacije ameriških prebivalcev odplačevati še desetletja. Stroški vojne so tako enormni, da se nekateri od že vnaprej zadolženih davkoplačevalcev še rodili niso. >>

Kot je bilo pričakovano, je hrvaški sabor v sredo klonil pod pritiski Bruslja in z veliko nejevolje v poslanskih vrstah sprejel zamrznitev zaščitne ekološko-ribolovne cone oziroma ZERP-a za članice Evropske unije. Ob tem pa v medijih v glavnem ostaja prikrito dejstvo, da glavni poraženec nista Hrvaška/Sanader, temveč naravno bogastvo Jadrana. >>

V tokratnem Kultivatorju se bomo osredotočili na ogroženost novinarjev zaradi njihovega raziskovalnega dela na sosednjem Hrvaškem. Na področju naše bivše skupne domovine, kjer so vsi še vedno precej obremenjeni s konfliktno preteklostjo, naj bi novinarji igrali pozitivno vlogo pri poskusih, do sedaj še vedno precej neuspešnih, za spravo med sprtimi stranmi, ki so proizvedle krvave konflikte. Kot pa tudi mi dobro vemo, je tema vojnih zločinov ostala nekakšno osje gnezdo ... >>

Končuje se teden izbrisanih, ko izbrisani in nevladne organizacije ob šestnajsti obletnici tega dogodka intenzivno opozarjajo na dogodek, ko je Slovenija 26. februarja 1992 iz registra stalnih prebivalcev nelegalno izbrisala 18305 ljudi, krivice pa jim ni popravila niti do danes. >>

Včeraj se je na beograjskih ulicah zbrala nekaj stotisočglava množica, ki je svetu zaradi izgube, kot pravijo, narodnostne zibelke, demonstrirala jezo in žalost. S slednjim se je istovetila večina, rezultat jeze pa je pogorišče na mestu, kjer je prej stala ameriška ambasada. >>

Aretacije predsednikov uprav gradbenih podjetij SCT-ja, Primorja in Vegrada Ivana Zidarja, Dušana Černigoja ter Hilde Tovšak naj bi bile plod večmesečne kriminalistične akcije, seveda pa so glavni akterji že izpuščeni in se bodo tako branili s prostosti. Stvari pa večinoma ostajajo v megli, ker kriminalisti ne bi radi razkrili in ogrozili svojega dela, saj bi to lahko škodovalo sodnemu procesu. >>

Zadnjih deset dni je bilo za vlado precej neugodnih, vendar je v skladu s prakso to ne prizadene. Najprej je na površje diplomatskega blatnega jezera priplavala afera glede curljanja diplomatske pošte v medije in nato še drugih dokumentov, v parlamentu je prišlo do glasovanja o interpelaciji ministra Mateja, ki jo je ta sicer prestal uspešno, za konec pa je računsko sodišče pozvalo premierja Janšo, naj odstavi ministra Podobnika zaradi finančnih nepravilnosti ... >>

Zunanji minister Dimitrij Rupel je v skladu s svojo razklano politično osebnostjo (upognjena hrbtenica pred zahodom in aroganca napram t.i. zahodnemu Balkanu) poskrbel za nove tenzije tako v Sloveniji kot čez mejo. S klikom na puščico lahko prisluhnite, kaj si o njegovi personi mislijo v domači opoziciji kot tudi v Zagrebu. >>

Družba Valicon je ta teden postregla z izsledki tako imenovane Nacionalne raziskave branosti za leto 2007, ki poleg tiskanih medijev ugotavlja tudi priljubljenost radijskih ter televizijskih postaj. S klikom na puščico imate na voljo oddajo z zvočnimi posnetki izjav. >>

Po številnih, pogosto neokusnih, slavospevih glede uspehov naše države pri gospodarskem napredku in rasti, ki jih je še v prejšnjem letu forsirala vlada, je tudi zanjo dokončno prišlo obdobje streznitve. Opevani gospodarski napredek se je od vseh možnih oblik najbolj jasno pokazal predvsem v visoki inflaciji v zadnjih mesecih preteklega leta, ki se, kot zaenkrat kaže, nadaljuje tudi v začetku letošnjega. Inflacijo pa seveda na svoji koži najbolj občutijo tisti, ki jim podražitve osnovnih življenjskih potrebščin predstavljajo še eno eksistenčno skrb več in ne zgolj temo za politične debate. >>

Bruseljski dopisniki večjih medijskih hiš iz članic držav Unije, ki so na delovnem obisku v Sloveniji zaradi predsedovanja Evropski uniji, so bili v torek zvečer deležni darila, potisnjenega pod vrata njihovih hotelskih sob v obliki propagandne mape z izbranim gradivom, ki naj bi dokazovalo svobodo medijev pri nas. Gradivo je vsebovalo tudi citate tistih novinarjev, ki so opozarjali na vladne pritiske na medije, vendar so bili citati iztrgani iz konteksta tako, da zlahka zmedejo tujca, ki izvirnega teksta v slovenščini ne bo razumel. >>

Ivu Sanadru – božji mir z njim – je uspelo to, kar do sedaj v samostojni Sloveniji še nikomur ni, namreč s sprejetjem Ekološke ribolovne cone – božji mir z njo – poenotiti politične stranke na sončni strani Alp. Te se vse po vrsti strinjajo, da gre pri ERC-ju – božji mir z njim - za nelegitimen poseg na naš teritorij in bojda kršitev nekega dokumenta iz leta 2004, ki ga je podpisal hrvaški državni sekretar Hido Biščević v Bruslju. V njem piše, da je pogoj za pristopanje Hrvaške k Evropski uniji ta, da ERC – božji mir z njim -, ne bo veljal za članice Evropske unije. Na kratko naj bi ERC – božji mir z njim - Hrvaški po mnenju njenih uradnih predstavnikov omogočil, da zaščiti svoj del Jadrana in kaznuje tiste, ki povzročajo ekološke katastrofe – v mislih imajo pretiran izplen rib in tankerje. Seveda pa nismo toliko naivni, da ne bi v vsej tej zadregi prepoznali predvsem meja političnih iger. >>

... ma si niste upali vprašati, mi pa smo se trudli potlačit spomine,

ama nam ni uspelo.....

evo torej, to nam je ostalo v arhivih,

reprezentativno sigurno ni,

ampak zato tudi nimamo gnara od sklada za pluralizacijo medijev... >>

Domača javnost je zopet našla razlog za proslavljanje oziroma ji je bil ta vcepljen v glavo s strani domačih senzacionalno in patriotsko naravnanih medijev. Tokrat je to vsem dobro znan vstop v schengensko območje, zaradi česar naj bi bilo že skoraj državotvorno vriskati od sreče in imeti solzne oči ob gledanju podiranja ograj na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. >>

Dogodek tedna je prodaja oziroma kot temu reče opozicija, razprodaja dela državnega deleža Nove kreditne banke Maribor, ki buri duhove, ni pa še postala čisto prava afera. Opozicija na tem že dela in vladi očita več stvari. Glavna očitka pa sta, da je vlada postavila prenizko ceno, 27 evrov, in da je za kupce izbrala tudi neka sklada iz Bahamov in Teksasa, ki naj bi bila znana kot špekulativna. To se je izkazalo za resnično, saj so okoli tretjino svojih delnic že prodali za okoli deset evrov več in tako dokazali, da niso dolgoročni stabilni partnerji, kot jih je prikazovala vlada. >>

Vlada se je ob svetovnem dnevu človekovih pravic odločila organizirati proslavo »Izginuli spomin«, ki se bo ukvarjala s političnimi zaporniki pod komunističnim režimom v Jugoslaviji. Zanimivo je, da bo proslava potekala takoj po tradicionalnem sprejemu za visoke politične funkcionarje pri varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik. Vlada bo morala ob tem dnevu po mnenju njenih pristašev organizirati dodatno proslavo, ker se varuhinja ni spomnila na politične zapornike v bivši Jugi. Seveda ni nič narobe, da se opozarja na napake komunističnega sistema v Jugoslaviji, je pa vsekakor čudno, da to organizira kar vlada sama in ne institucije, ki bi bile za to bolj pristojne, čeprav je treba tukaj povedati, da je direktor muzeja za novejšo zgodovino, Jože Dežman, zelo naklonjen vladnemu retuširanju zgodovine.
>>

Ravno med obiskom Janeza Janše v Vatikanu je javnost razburila pobuda za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežom o verski duhovni oskrbi v obrambnih silah, policiji in zavodih za izvrševanje kazenskih sankcij. Glede na to, da gre za predlagan sporazum z Vatikanom, bi bilo paradoksalno dejati, da gre za svobodo veroizpovedi, pa čeprav nekateri poslanci koalicije to zatrjujejo. V ta namen naj bi bila ustanovljena nova škofija oziroma ordinariat, vodjo pa bo seveda imenoval sedež Rimsko-katoliške cerkve. >>

Na Hrvaškem se bodo v nedeljo odvile parlamentarne volitve, ki pričakovano ne ponujajo kakšnih presenetljivih sprememb. Glavno vprašanje je seveda, ali bo oblast obdržala v rokah desna Hrvaška demokratična skupnost oziroma HDZ ali pa se bo na vrh hrvaške politike zopet povzpela leva Socialno- demokratska stranka oziroma SDP. Kultivator lahko poslušate, če kliknete na puščici zraven! >>

Slovenska politična kriza oziroma bolje rečeno, kalkuliranje koalicije, kako se izviti iz krize, se bo zavlekla še za kar nekaj časa. Da spomnimo, začelo se je na začetku tega tedna, ko je premier Janez Janša izjavil, da po polomu kandidata aktualne oblasti Lojzeta Peterleta ni več izključena niti možnost odstopa vlade. Je pa vlada za slabo delovanje pričakovano obtožila opozicijo in pa segment civilne družbe – med katerim so tudi novinarji in peticija Šurca ter Zgage -, ne zna pa pogledati sebi v oči in vse že zveni kot teorija zarote.
>>

V soju predsedniških volitev je ostal referendum o odločanju usode zavarovalnice Triglav zapostavljen. Gre seveda za 35,25-odstotni delež zavarovalnice, ki ga je vlada s sicer sprejeto novelo zakona o zavarovalnicah želela nameniti paradržavnemu skladu KAD oziroma Kapitalski družbi. Na novelo je sprva državni svet sprejel veto, vendar je po ponovnem izglasovanju novele v državnem zboru državni svet z večino sprejel odločitev o razpisu referenduma na to temo. Ne gre za to, da bi se delež dejansko porazdelil med 750.000 zavarovancev iz leta 1990, bolj je vprašljivo to, ali bo ta denar, okoli milijarde evrov, kot trdi vlada, dejansko šel v pokojninski sklad.
>>

V Kultivatorju smo predstavili več različnih pogledov na zadnjo politično krizo v Bosni in Hercegovini, ki jo je sprožila napovedana policijska reforma in nasplošno napovedane reforme visokega predstavnika mednarodne skupnosti Miroslava Lajčaka. Kultivator lahko preberete in poslušate s klikom na ti dve puščici spodaj. >>

Bilo je za pričakovati, da bo generalni direktor RTV-ja Anton Guzej ta teden pred programskim svetom hvalil poslovanje naše nacionalke. Tako njegov strnjen povzetek zveni nekako takole: 'Beležimo čisti dobiček. Stroške obvladujemo. Najbolj zadovoljni smo s številom zaposlenih. Tako bomo število zaposlenih v letošnjem letu zmanjšali za 120, kar bo dobra osnova za naslednje leto.' Gre za tako imenovano mehko odpuščanje, kjer ljudi večinoma upokojijo. Ob tem je še poudaril, da bo RTV imela naslednje leto za 7 milijonov evrov manj prihodkov, poleg tega pa bo dodaten primanjkljaj prinesel tudi podpis kolektivne pogodbe. Če se še zadržimo pri poslovanju RTV-ja, preden se posvetimo samemu programu, naj povemo, da na splošno veliko število ljudi dela na honorarne pogodbe oziroma preko drugih možnih poti, ki RTV-ju omogočajo, da jim ne plačuje prispevkov za pokojnino, zdravstveno zavarovanje in tako naprej. Pa čeprav več novinarjev izpolnjuje pogoje, po katerih bi jih RTV moral redno zaposliti.

>>

1. Na vrhuncu predvolilnega boja, dolgočasnega in že zdavnaj izpetega zaradi vedno enih in istih vprašanj kandidatkam ter kandidatom, je iz Bruslja v Slovenijo, natančneje na naslov Janševe vlade priletela peticija petdesetih evropskih poslancev s predlogom o romski konferenci med našim predsedovanjem Uniji. (...) Peticijo je mogoče razumeti kot gesto, ki Sloveniji ponuja možnost, da med predsedovanjem Uniji opere svoj obraz z organizacijo romske konference.

2. (...) Osredotočimo se spet na naše predsedniške volitve. V zvezi z njimi je ta teden dokaj nepričakovano nekaj prahu dvignil profesor na Fakulteti za družbene vede, doktor Igor Lukšič. Slednji je svojim študentkam ter študentom naložil zanimivo terensko delo, in sicer bodo v sklopu seminarske naloge morali to nedeljo obiskati par cerkva ter beležiti, ali se bo na jutranjih mašah kaj pridigalo tudi o najprimernejšem kandidatu za predsednika Slovenije. >>

Včerajšnja razstava z naslovom 'Enotni v zmagi', ki se je odprla v Muzeju za novejšo zgodovino, te opevane enotnosti vendarle ni demonstrirala. Kakor se o pomenu in vsebini razstave med sabo krega zgodovinska stroka, tako tudi politiki ne znajo najti konsenza za novejšo zgodovino. Iz tega razloga na otvoritvi ni bilo politikov in predstavnikov levice, slavnostni govorniki – pripadniki desnice - pa so imeli sentimentalna recitiranja o poveličevanju slovenske države in o enotnosti naše države konec 80. let in na začetku 90. let prejšnjega stoletja. >>

Peticija proti cenzuri v medijih, ki sta jo pred kratkim sprožila novinar Večera Blaž Zgaga in njegov kolega iz Radio televizije Slovenija Matej Šurc, je naletela med novinarji večinoma na pozitiven odziv in ima skoraj petsto podpisnikov; mimogrede, podprl jo je tudi predsednik republike Janez Drnovšek. Seveda pa je šlo pričakovati, da bo prišlo tudi do negativnega odziva s strani provladnih žurnalistov. Tako je bivši odgovorni urednik Demokracije in sedanji odgovorni urednik tednika Žurnal Dejan Steinbuch po objavljenem dopisu na svojem blogu objavil dopis proti omenjeni peticiji z naslovom »Etični poziv k profesionalizmu«, čemur se je pridružilo še okoli deset njegovih somišljenikov.
>>

Ministrstvo za finance je komisiji za preprečevanje korupcije končno v sredo zagotovilo nujno potrebna dodatna proračunska sredstva v višini 100.000 evrov. S tem je ugodilo prošnji komisije, ki jo je na ministrstvo naslovila konec avgusta. Sredstva so namenjena le izplačilu plač in ne pokrijejo materialnih izdatkov, zagotovljena pa so le do konca leta. Kaj bo leta 2008 se še ne ve? Protikorupcijska komisija kljub pomanjkanju denarja opravlja svoje delo, kar pa se večinoma konča pri kazenskih ovadbah, saj komisija širših pooblastil nima. Ena izmed zadnjih ovadb bo priromala na sodišče po prejemu večjega števila prijav o domnevnih kršitvah postopkov javnega naročanja operacijskih miz na kliničnem centru Maribor, kjer komisija domneva, da nakup osemnajstih operacijskih miz in opreme, ustreza definiciji korupcije. >>

Na Odboru za kulturo, šolstvo in šport se nadaljujejo žgoče razprave v zvezi s predlogom o spremembah ter dopolnitvah zakona o osnovni šoli in pa o spremembah ter dopolnitvah zakona o organizaciji ter financiranju izobraževanja. Ob enajstih so se na tako poimenovani javni predstavitvi mnenj ponovno srečali člani odbora in zainteresirana ter strokovna javnost, da bi poskušali zbližati stališča in mnenja glede dopolnitev navedenih dveh zakonov. >>