Čeprav prvih 100 dni, odkar je za uzde izvršne oblasti poprijela ministrska ekipa predsednika vlade Janeza Janše, še vedno ni minilo, dogajanja v državnem zboru in že sprejete ter še napovedane odločitve vlade že pričajo o principih in načinih vodenja te države, ki nas bodo spremljali v pričujočem državnozborskem mandatu. Pravzaprav pa se je ob razpravi o nacionalšovinističnem Zakonu o romski skupnosti, ki ga je predlagalo vseh pet moških poslancev SNS, razgalila prav vloga tega sicer opozicijskega, pa vendar za notranjepolitične potrebe in mirno vladavino vlade Janeza Janše ključnega parlamentarnega priveska – Slovenske nacionalne stranke. >>

Slovenija je država, ki si jo lasti samovšečni in samozadostni
državni aparat, v katerega se posamezniki in posameznice delegirajo po v naših krajih že od konca druge svetovne vojne, nemara pa še od prej uveljavljenem načelu partijske pripadnosti. Pravzaprav edina razlika od osamosvojitve naprej je zgolj empirično dejstvo, da partija ni več zgolj ena, pač pa da jih je več. Da eni tako še naprej vladajo, drugim pa je prepuščeno zgolj vsaj navidezno svobodno izražanje za samozadostni aparat neobvezujočih mnenj in vsake toliko sprehod do volišča, kar je pravzaprav zgolj ritual za reciklažo enih in istih političnih ideologij in obrazov, pa povsem nedvoumno dokazuje tudi postopek ratifikacije evropske ustave. >>

Sodišče za prekrške v Umagu je tik pred drugim krogom predsedniških volitev na Hrvaškem poskrbelo, da se je v politično ospredje - tako v predvolilno razgreti »Ljepi njihovi« kot na v evro in Ovse perspektive omejeni domovini na te dni turobni strani Alp -ponovno vrnilo vprašanje neurejenih odnosov med Hrvaško in Slovenijo. Kljub temu, da se pravzaprav prvih 100 dni, odkar je za oblastniške uzde poprijela nova vlada, še sploh ni izteklo, je premierja Janeza Janšo kot politični bumerang zadela sodniška odločitev, da vseh dvanajst političnih apostolov iz vrst Slovenske ljudske stranke, ki so s spretno režiranim in za kamere nacionalne televizije prirejenim predvolilnim incidentom 22. septembra stranki pravzaprav z eno potezo zagotovili uvrstitev čez parlamentarni prag in posledično v vladajočo koalicijo, oglobi za skupaj 19.000 kun. Torej po današnjem srednjem tečaju Banke Slovenije za nekaj več kot okroglih 600 tisoč tolarjev.


>>

Z vstopom v Evropsko unijo se tudi na domačo politično sceno ponovno vračajo v teh štirinajstih letih tega demokratičnega režima pravzaprav nepriljubljeni komisarji, ki so se uveljavili v narodnoosvobodilnih časih druge svetovne vojne, med katero so skrbeli predvsem za ideološko politično delo oziroma, povedano z drugimi besedami - partizansko revolucionarno zavest. Medtem ko je večina državnega aparata že prednovoletno mirovala, je medijsko pomanjkanje drugih aktualnih dogodkov malo tudi za lastno samopromocijo tako dobro vnovčila lani ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije.
>>

Ob koncu koledarskega leta povsod po svetu štejejo. Kljub temu, da se empirija sodobnega sveta, tudi rodna gruda ni nobena izjema, osredotoča predvsem na letna poročila podjetij in njihove bilance o uspehu oziroma neuspehu, ob koncu leta 2004 v ospredju ni zgolj preštevanje kapitalskih dobičkov, pač pa se tokrat štejejo tudi trupla in volilni glasovi.

>>

Po besedah predsednika republike Janeza Drnovška se naj bi današnji večer zapisal v slovensko notranjepolitično zgodovino. Prvič sploh v celotni zgodovini - teh dober ducat let samostojne države Slovenije - namreč predsednik republike, predsednik vlade in njegov strankarski kolega, predsednik Državnega zbora, pripravljajo skupen prednovoletni sprejem. >>

Nova vlada mandatarja in predsednika Slovenske demokratske stranke, Janeza Janše, ne namerava imeti negativnega pristopa do ljudi, ki imajo premoženje. Tako je že ob predstavitvi svoje kandidature konec novembra pred člani odbora Državnega zbora za finance govoril takrat še kandidat, zdaj pa že tudi uradno finančni minister, Andrej Bajuk. Te besede, v katerih se pravzaprav zrcali ta paradoks, ki pomeni republikansko dohodninsko reformo domače demokratske vlade, pa bodo meso, oziroma bolje rečeno, črna črka na belem papirju najverjetneje postale že jutri. >>

Domači varuh človekovih pravic, 21. februarja 2001 za šestletno obdobje v Državnem zboru imenovani Matjaž Hanžek, je ob desetletnici obstoja in delovanja te inštitucije, ki ji načeluje, pred domačo javnostjo prijavil, da kakopak podpira ustanovitev vsakega novega državnega telesa, ki se ukvarja z varovanjem te materije, torej človekovih pravic. V isti sapi pa je dodal, da pa ga je vseeno tudi strah prevelikega števila prav tovrstnih za varovanje tega ideološkega koncepta sodobnih demokracij namenjenih inštitucij, saj naj bi to lahko pri državi, temu deklarativnemu servisu državljanov, povzročilo občutek, da ji glede določenih težav ni potrebno narediti nič. >>

Kljub turobnemu zimskemu vremenu jutri ob pol dvanajstih na slovesnosti v vojaškem oporišču Butmir v Sarajevu ne bo manjkalo zadovoljnih obrazov. Na prihodnjem sedežu poveljstva evropskih enot bo uradni vojaški prevzem mirovne operacije v Bosni in Hercegovini, ki jo je Evropski uniji prepustila zveza NATO. Zgodovinskega pomena je kakopak to, da gre za ponovno osvojitev oziroma kar reconquisto tega tradicionalno evropskega protektorata in te stične točke islama ter obeh vej krščanstva pravzaprav sredi starega kontinenta. >>

Koalicija Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije – Krščanske ljudske stranke, Slovenske ljudske stranke in Demokratične stranke upokojencev Slovenije, podpisnic za
koalicijski mandat 2004 – 2008, temelji na načelih enakopravnosti in partnerstva ter prevzemanja odgovornosti za državo v skladu z rezultatom zadnjih volitev. Tako nekako se glasi preambula nove koalicijske pogodbe mandatarja Janeza Janše, ki je včeraj novih ministrskih imen lačni domači javnosti naposled le obznanil svojo novo vladno ekipo iz sicer preverjenih strankarskih kadrov koalicije, ki mu bo, če ji bodo politične zvezde res naklonjene, stala ob strani mogoče pa tudi res celoten naslednji parlamentarni mandat.
>>

Tresla se je gora, splašila pa se ni niti miš. S tem starim ljudskim rekom lahko povzamemo ves ta politični pomp, ki sta ga ob tokratnem pozicioniranju po 3. oktobru uprizarjali največja zmagovalka in največja poraženka tokratnih volitev v državni zbor – Slovenska demokratska stranka in Liberalna demokracija. Obe stranki pravzaprav druži to, da sta njuna volilna izzida res zgodovinska. >>

Kaj nam med vrsticami sporoča govor takrat še uradnega kandidata, zdaj pa že povsem uradno tudi mandatarja, ki bo oblikoval prvo domačo vlado po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in severnoatlantski pakt Nato? Kot je to že v navadi tudi v podalpski politični kulturi, so tako tudi ob tem predstavitvenem govoru novega mandatarja v neposrednem televizijskem prenosu, če se že na prvo žogo ne obregnemo ob v samem naslovu zastavljajoče se vprašanje, pred kom pravzaprav sploh so te priložnosti, kakršnih doslej še nikoli niso imeli, v ospredju predvsem vsi tisti akutni problemi slovenske družbe, o katerih tokrat pač ni tekla mandatarjeva beseda. >>

Klobuk dol pred ameriško demokracijo. Ta izjava je sicer sposojena od francoskega zunanjega ministra Michela Barnierja, ki jo je ta vzneseno prijavil ob še vedno potekajočih predsedniških volitvah v Združenih državah. Te naj bi po njegovem mnenju k stanju globalnega demokratičnega duha doprinesle pohvale vredno mobilizacijo in razpravo, ki je zanimala cel svet. Toda kljub temu, da je Bela hiša že razglasila, kako zelo da je prepričana v ponovno zmago in ponovitev predsedniškega mandata Georgea Busha mlajšega, se prav v izjavi: Klobuk dol pred ameriško demokracijo zrcali vse bistvo razumevanja demokracije po ameriško. >>

Kljub pripisu, da komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ, pa neoliberalni pamflet oziroma mnenje psevdointelektualnega kolumnista, predavatelja na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in po mnenju odjemalcev spletnih vsebin Financ osebnosti leta 2003 Mića Mrkaića, objavljeno v četrtkovi tiskani izdaji pod naslovom »Kultura ubija! Dobesedno!«, kar kliče po javni razčlenitvi vse plitkosti tega psevdointelektualnega in psevdonovinarskega izdelka, po katerem zanj in podobno misleče ni več potrpljenja. >>

Kljub temu, da so sedeži v veliki dvorani za plenarna zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije razmeščeni v koncentričnih krogih, sploh prvi parlamentarni spopad glede prihodnjega sedežnega reda novoizvoljene devetdesetčlanske zasedbe Državnega zbora priča, da je demokracija zgolj hegemonija parlamentarnih zmagovalcev. Ker se včeraj tudi po celodnevnem pregovarjanju začasni vodje začasnih poslanskih skupin strank, ki so se po volitvah 03. oktobra tudi tokrat uvrstile v Državni zbor, niso mogli zediniti o kompromisni rešitvi o bodočem sedežnem redu v veliki parlamentarni dvorani, ki ima nenazadnje kar 150 foteljev, torej celih 60 viška, je pravzaprav popolnoma jasno, kako zelo je aktualno razumevanje politike domačih poklicnih politikantov oddaljeno od arhitekturne idejne zasnove prenoviteljev krožno oblikovane velike dvorane Državnega zbora. >>

Ne glede na to, v kateri že družbeni ureditvi, torej ali poprejšnji federativni in samoupravno-socialistični ali v sedanji poosamosvojitveni in neoliberalno-kapitalistični, ste že hodili v vzgojno-izobraževalni ideološki aparat države – šolo, so vam, oziroma so nam, v glavo vtepali, da je prav slovenski jezik ključen za nastanek, razvoj in nenazadnje tudi ohranitev slovenske nacionalne biti ali pač zgolj njene kulturne podstati. Toda včeraj iz Bruslja izsiljeni polovičarski kompromis, po katerem se bo evro v skupni evropski rabi enotno pisal z u, po nacionalnih jezikovnih pravilih pa se bo lahko zgolj sklanjal, kateremu sta se že podredila tudi odhajajoča vlada in Odbor državnega zbora za zadeve Evropske unije, priča, da pa temu le ni povsem tako. >>

Medijski mrk, v katerega smo bili prejšnje tri dni zaradi ignorance zakonsko določenih sogovornikov o novinarski kolektivni pogodbi – Združenja za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije na pobudo Sindikata novinarjev Slovenije prisiljeni podalpski uredniki in novinarji, ki pri svojem delu še uživamo vsaj toliko poklicne integritete, da nismo zgolj človeška orodja za doseganje izdajateljskih dobičkov, je začasno prekinjen. >>

Nihče od prebivalcev Zgornjega Dupleka si ne bo zapomnil podrobnosti Bajukove fiskalne politike, potem ko jo bodo imeli priložnost slišati v živo iz njegovih ust. Vsi bodo opazili le to, da si človek zjutraj ni umil zob. Ropove proevropske reforme bodo v Cerknici prav tako vzbudile bolj malo zanimanja, ko bodo vsi zgolj buljili v njegove krokodilske podočnjake. In seveda, vsi bodo takoj opazili, da je Dominik Sava Černjak veliko bolj debel, kot je videti na televiziji. >>

Na primeru aktualne domače poslanske svojati, ki ji mandat res ne bo še nepreklicno potekel že po parlamentarnih volitvah 03. oktobra, ko naj bi se naposled le premešala politična razmerja prepuščenih k oblastniškem koritu, pač pa šele najkasneje 20 dni po izvolitvi nove državnozborske ekipe, lahko ugotavljamo, kako zelo nizko stopnjo demokratične kulture pravzaprav sploh imamo na tej danes prav nič sončni strani Alp. To pravzaprav sama zase priča včerajšnja salomonska rešitev začasnega predsednika Državnega zbora Ferija Horvata, ki je ob pomoči volilnega stroja Liberalne demokracije, Združene liste socijaldemokratov in vladnega priveska Demokratične stranke upokojencev Slovenije določil, da bo izredna seja Državnega zbora o problematiki popotresne obnove Posočja na zahtevo 24-ih opozicijskih poslancev s prvopodpisanim mojstrom proceduralnega preigravanja določil poslovnika Državnega zbora Janezom Janšo, 7. oktobra. Torej 4 dni po volitvah, ko bodo – sicer neuradno – toda vendar že nepreklicno znana politična razmerja, ki nam bodo krojila zakonodajno usodo v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju. >>

Čudna so predvolilna pota slovenskih ministrov. Medtem ko zunanji minister Ivo Vajgl v družbi četice nekdanjega družbenega premoženja lačnih direktorjev pohajkuje po Balkanu in se po ramenih treplja z ministrskimi kolegi, notranji minister po lastnem prepričanju najbolj levičarske Združene liste socialnih demokratov, katere predvolilni cilj je partnerska demokracija, ne pa tudi prost pretok ljudi, Rado Bohinc hara po domačem terenu. Njegov današnji dan in priložnostni fototermin je sicer namenjen otvoritvi Dnevov, ne ravno pregovorno najbolj učinkovitih domačih gospodarskih kriminalistov 2004, ki potekajo v policijskem centru za oskrbo v Gotenici. Bolj skrb vzbujajoče pa so njegove včerajšnje aktivnosti, katerih uraden povzetek je sicer boj proti nedovoljenim migracijam v Jugovzhodni Evropi, kot se po novem diplomatsko reče Balkanu. Dejansko pa gre kakopak za vzpostavitev sistemskih okvirov za bodoči Evropski zid na južni, neevropski meji. >>

Praktično ne mine dan, da se zaradi takoimenovanih ribiških incidentov v Piranskem zalivu, tam in zaradi medijsko konstruirane družbe tudi povsod po lepi njihovi in naši rodni grudi ne bi iskrile nacionalne strasti. Vse pa v imenu tisto malo rib, kar jih sploh še plava sem in tja po tej morski mlakuži, ki so jo v imenu lastnega nacionalističnega egotripa na oni strani južne meje iz Piranskega zaliva preimenovali v Savudrijsko valo. Toda kljub temu, da so prav ribje jate iz Piranskega zaliva glavni povod za ribiške incidente in posledična policijska posredovanja iz ene ali druge strani zaliva, do podobnega je prišlo tudi danes, ko naj bi hrvaška ribiška ladja lovila na območju pod nadzorom slovenske policije, same ribe, ki nimajo ne pasoša in ne državljanstva ter jih torej res nima smisla obkladati s pridevnikom slovenske ali hrvaške, nimajo prav nič s tem, da jih politizirajo nacionalni prenapeteži iz te ali one strani meje. >>

Kljub temu, da se je danes za 173.100 osnovnošolcev in 103.000 srednješolcev že nepreklicno začelo novo šolsko leto, je v ospredju notranjepolitične pozornosti poslanski reality show, oziroma še bolje - poslanski nokturno, ki ga že drugi dan v neposrednem prenosu spremljamo iz Državnega zbora. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je 'nokturno' sicer krajša skladba liričnega, otožnega značaja. Tudi iz za predvolilne namene zlorabljene razprave te – ne ve se še ali res nepreklicno zadnje – izredne seje državnega zbora v tej poslanski sestavi, v kateri res ni manjkalo liričnih vložkov, pa je razvidno zgolj to, da se bo nekaterim poslancem po naslednjih državnozborskih volitvah 3. oktobra tožilo predvsem po vseh privilegijih, ki pritičejo udobnim poslanskim foteljem. >>

Še sami ne vemo kdaj, toda zgodilo se je; časi, ko smo podirali zidove, te reliktne ostanke hladne vojne in blokovske delitve ideološko razdrobljenega sveta, so nepreklicno mimo. Ponovno smo v obdobju, ko je gradnja zidov dopustna, in celo nahajamo se na obrobju integracije,na katerih zunanjih mejah pravkar nastaja. Razlika med nastajajočim Varnostnim zidom Evropske unije in denimo tistim, ki ga Izrael gradi na Zahodnemu bregu, je zgolj v njegovi fizični pojavnosti, na metafizični ravni, ki enakovredno določa možnost oziroma bolje pogoje prehoda konkretnih ljudi, pa sta ista. Da Evropski zid na zunanjih kopenskih mejah bo, dokazuje napoved prihodnjega evropskega komisarja za pravosodje in notranje zadeve Rocca Buttiglioneja, da si bodo morale v bodoče stroške za, ne varovanje, pač pa vzdrževanje zunanje meje deliti vse članice povezave. >>

5. člen Zakona o volilni kampanji: "Javna glasila morajo najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja določiti in objaviti pravila – obseg, pogoje in način – za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov.
S pravili iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljena enakopravnost kandidatov ter političnih strank in drugih predlagateljev kandidatov pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov, pri čemer se lahko predvidijo posebni termini ali prostori za politične stranke, ki so že zastopane v državnem zboru ali v občinskih svetih oziroma za politične stranke, ki še niso zastopane v državnem zboru ali v občinskih svetih.
Informativo-politična javna glasila v pretežno javni lasti morajo zagotoviti vsem organizatorjem volilne kampanje enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil."

Tako pravi zakon. Zato v skladu s tem 5. členom tega Zakona o volitvah tudi Aktualno-politična redakcija Radia Študent izkorišča to priložnost in javno sporoča v kakšnem obsegu, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način bo predstavljala predvolilne kampanje kandidatov, političnih strank in njihovih programov za volitve v Državni zbor Republike Slovenije, ki so razpisane za 3. oktober 2004.
>>

Vsekakor predvolilno notranjepolitično dogajanje zadnjih dni, ki ga je z vložitvijo interpelacije zoper delo in odgovornost vlade Antona Ropa konec julija vložila skupina enajstih poslancev Slovenskih demokratov in Nove Slovenije, ki v notranjepolitičnem življenju nastopajo z do vseh drugih politično razmišljajočih državljanov izključujočim imenom - koalicija Slovenija, kaže, da je tudi Slovenija povsem normalna demokratična država z nizko stopnjo politične kulture, v kateri je pač dovoljeno vse, kar ni eksplicitno prepovedano. Cilj namreč opravičuje sredstvo. In če je ta zadnja in zgolj predvolilna interpelacija sredstvo, njen politični cilj nikakor ni korenita prevetritev domačega strankarskega prostora. >>

Izraelski varnostni zid, zaradi katerega izvoljeno judovsko ljudstvo, ki si z glave še vedno ni izbilo biblijskega načrta o čistokrvni judovski državi med reko Jordan in Sredozemskim morjem, ni prav nič bolj varno, sam zase demonstrira kako zelo v paralelnih svetovih sobiva globalni konglomerat držav, ki si pravi mednarodna skupnost. Prav sveta država Izrael je kot izraz kolektivne kosmate vesti držav antifašistične koalicije zaradi holokavsta nad Judi med drugo svetovno vojno sicer nastala na podlagi resolucije Generalne skupščine Združenih narodov leta 1947. In ker se stvari tako zelo rade sprevržejo v svoje nasprotje, smo včeraj končno dočakali novo resolucijo, ki naposled le obsoja fašistično držo izraelskih vojaških gospodarjev do tam avtohtono živečega palestinskega prebivalstva. >>

Že površen pogled na domače notranje politično dogajanje, katerega edini smoter je, kako se bodo na jesenskih državnozborskih volitvah določila nova razmerja osvojenih poslanskih sedežev, pove, da je Slovenska demokratska stranka v ofenzivi. Janša tokrat očitno ni štedil denarja za profesionalne upravljalce političnih kampanj, ideolog iz prejšnjih volitev - politolog Milan Zver - pa je tako ali tako po uspešni odstranitvi pozabljen. V tokratni kampanji, tako si je do sedaj zmogla plačati zgolj Liberalna demokracija, smo po aferaškem obdobju z džamijo, izbrisanimi, pa še kaj bi se našlo, ki je v prepričanju, da za Janšo do groba, zgolj utrdilo najbolj zveste privržence Slovenskih demokratov, očitno vstopili v njen politično mehkejši del obvladovanja političnega javnega mnenja sploh sodelujočih na volitvah. To sama zase pričata nova vlečna konja predvolilne kampanje SDS - Dimitrij Rupel in Miro Petek. >>

Verjamem da nisem bil edini, ki sem si v ponedeljek s kar precejšnjim zadovoljstvom v neposrednem televizijskem prenosu ogledal sklepno dejanje ministrovanja zdaj že nepreklicno bivšega člana Liberalne demokracije in zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Nenazadnje, na to smo opozarjali že davno pred njegovo agitpropovsko kampanjo za vstop v zvezo Nato in pravzaprav za vse večne čase sramotnim podpisom Vilniuške izjave, je bil res že zadnji čas. Pravzaprav je celo prepozno. Odstavitev Dimitrija Rupla iz položaja zunanjega ministra dobre tri mesece pred naslednjimi volitvami in njegova namestitev kot prostega strelca v poslanske klopi namreč najbolj koristi zgolj samovšečnemu egu tega večno samooklicanega disidenta, kateremu se ne glede na družbeni sistem nikakor ne priznava njegove spet samooklicane veličine.
>>

Kaj bo danes poročalo celotno globalno kolesje medijskega enoumja? Da je od malo po deseti uri dopoldne po lokalnem iraškem času Sadam Husein - trenutno največja diktatorska zvezda po že nekoliko na stranski tir odmaknjenem in slabosrčnem Slobodanu Miloševiću, ki ga čaka posebej za ta namen ustanovljeno sodišče - v rokah na hitro in očitno prav v ta namen vzpostavljenih iraških oblasti. Anglo-ameriški okupatorji koalicije voljnih pa so bili dobre volje. Skupaj z bradatim diktatorjem dobrega zobovja so v paketu navrgli še enajst predstavnikov nekdanjega režima. >>

Ruplu je vse jasno. Svoje karte stavi na Zbor za republiko IN matično stranko. Javnost je še enkrat priča satiričnemu kupčkanju političnih pozicij in nabirkam manevrskega prostora. >>