Če ne bi bilo že nekaj časa jasno, da se je politični stvor, ki je po včeraj s strani Slovenske demokratske stranke poslanih vabilih postal javen kot Zbor za republiko, v ozadju domačega političnega dogajanja pripravljal že kar nekaj časa, bi lahko površno zaključili, da je pomladnikom svežega vetra v politična jadra dala prepričljiva zmaga na sicer borno obiskanih volitvah za evropski parlament. Zbor za republiko, za katerega ime so pobudniki s prvopodpisanim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom na čelu prav nič po evropsko inspiracijo našli pri istoimenski stranki francoskega predsednika Jacquesa Chiraca, naj sicer po lastnih besedah ne bi bil forum posameznikov, ki bi želeli ohranjati pridobitve iz preteklosti ali predstavljati prednosti za posamezno politično opcijo, ampak politična struktura za odprto družbo, po meri podpisnikov iz krogov Nove revije, pobude Nekaj je treba storiti, političnih predstavnikov domače rimokatoliške cerkve in Slovenske demokratske stranke ter Nove Slovenije. >>

To volilno nedeljo bomo slovenski volilni upravičenci postali del 340 milijonskega evropskega volilnega telesa, ki bo med 10. in 13. junijem imel pravico izmed 14.600 kandidatov za petletni mandat k evropskemu parlamentarnemu koritu pripustiti 732 poslancev Evropskega parlamenta. Ker nas je resnici na ljubo bolj malo, bomo na evropski stranski tir v Bruselj in Strassbourg, med katerima se bo selila bodoča parlamentarna ekipa, postavili zgolj sedem domačih politikantov oziroma politikantk. Toda Evropski parlament kot institucija med evropejskimi plebejci sploh ni najbolj priljubljen, nenazadnje se je na zadnji evropski volilni dan pred petimi leti na volišča odpravilo manj kot polovica staroevropejskega volilnega telesa. In tudi letos bo tako. >>

Vsaj na prvi pogled se zdi, da ima ameriški vojni poglavar, drugače pa marioneta orožarsko-naftnih korporacijskih interesov, George Bush mlajši, ki jutri prihaja v Evropo, natančneje pa v Italijo in Francijo, za sabo relativno uspešen teden. Na stari kontinent se prihaja kazat ob 60. obletnici zavezniške osvoboditve Rima in začetka invazije na Normandijo. Vsaka podobnost z osvobojenim Irakom, v katerem se je naposled le oblikovala nova začasna iraška vlada, pa sploh ni izključena. Tudi pred 60-imi leti osvobojeni Francija in Italija sta bili na začetku deležni ameriških marionetnih vlad. >>

V Sloveniji je težko biti cigan, oziroma, pardon, politično korektno - Rom. Da je sožitje avtohtonih Slovencev z veliko začetnico in na slovenskih tleh od nekdaj avtohtonih Romov nekaj povsem utopičnega, je po strelu v okolici Ivančne gorice izpred tedna dni spoznala tudi Vlada. To nenazadnje sama zase pričata tudi ponedeljkov in torkov sestanek na ministrski ravni, iluzija demokratičnega sobivanja različnih pa bo dokončno padla jutri, ko se bodo pred parlamentom na protestnem shodu točno ob 12.00-ih zaradi ignorance oblasti do njihove ogroženosti s strani romskega dela prebivalstva zbrali slovenski avtohtoni državljani iz lokalnih skupnosti Dolenjske, Posavja in Bele krajine. >>

Prav danes ponovljeni politični manever predsednika republike Janeza Drnovška, ko je v državni zbor ponovno poslal predlog, da poslanke in poslanci za nacionalno predstavnico v uradu Eurojust z dvigom rok imenujejo vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar, je lahko presenečenje le za povsem površne opazovalce domačega političnega dogajanja. Prvovrstno presenečenje je sicer bilo, ko kandidatki Brezigarjevi, kljub podpori vlade, sodnega sveta in parlamentarne mandatno-volilne komisije, v prvo na tajnem glasovanju v državnem zboru ni uspelo dobiti zadostne podpore 46-ih glasov. Toda pravo vprašanje je, ali bodo predsednikov ponovljeni predlog imenovanja tokrat edine kandidatke poslanci in poslanke predvsem iz vladajoče koalicije na tajnem glasovanju naposled le podprli. >>

Po vsej euforiji nad uresničitvijo Evropskih mokrih sanj domače politično-gospodarske elite pravzaprav nekako sramežljivo, pa vendarle, na plan prihajajo tudi nekatera demokratičnemu duhu parlamentarnega odločanja tuja dejstva, o tem, kdo bo v prihodnje gospodaril tej deželi. Prav na današnji dan pred 59-imi leti, torej 5. maja 1945, so v Ajdovščini med sklepnimi boji za osvoboditev od nacistične okupacije ustanovili prvo slovensko vlado pod imenom Narodna vlada Slovenije. Že jutri pa bo sedanja slovenska vlada po pričakovanjih opredelila slovenske prioritete v Evropski uniji za leto 2004. Tega je sicer še komaj malo več kot polovica, toda prvi hladni tuš za nepopravljive paerlamentarne demokrate je tu. Namesto Državnega zbora postaja glavni zakonodajalni predstavnik v Evropski Uniji - Vlada. >>

Ob vseh bolj ali manj uradnih prireditvah, na katerih so se včeraj svetile sveže zloščene medalje še poslednjih živečih partizanov, ki so jih v predvolilni maniri zazrto v prihodnost nagovarjali pripadniki domače politične elite, smo bili lahko na rodni grudi priča tudi kar nekaj bolj ali manj posrečenim poskusom aktualizacij dneva upora. 27. april je namreč zaenkrat še vedno praznik, s katerim se ta država pokloni Dnevu upora proti okupatorju oziroma enemu svetlejših prebliskov domače novejše zgodovine – ustanovitvi Osvobodilne fronte. >>

»Igračkanje z neresnicami in zanemarjanje nespornih dejstev in ustavnih načel do danes ni bilo nekaj, kar bi bilo zelo značilno za slovensko novinarstvo, in kljub javnemu pozivu, ki gre v tej smeri, iskreno upam, da bo tako tudi ostalo«. Tako je danes v odgovoru na javni poziv novinarjev in urednikov informativnega programa nacionalne televizije in tamkajšnjega aktiva Društva novinarjev Slovenije glede spornosti njegovega imenovanja na mesto predsednika komisije za preprečevanje korupcije spregovoril Drago Kos, nekdanji kriminalist in po volji političnega vrha te države edini kandidat za to mesto. >>

Država, v kateri živimo, bo današnji večer slovesno obeležila uresničitev enega od dveh prednostnih zunanjepolitičnih ciljev domače, same vase zagledane politike. Tako naj bi s priključitvijo severnoatlantskemu zavezništvu - ki ga je zaznamovala predvsem agresivna propaganda, polna manipulativnih prijemov njenih glavnih protagonistov, to je vlade, domala vseh političnih strank in niti na videz nevladnega Odbora za Nato - dokončno opravili. Toda samovšečnost domače same vase zagledane politike in njeni propagandistični prijemi javnomnenjskega manipuliranja s temeljno človeško vrednoto – potrebo po varnosti - se s tem še zdaleč niso končali. >>

S predereferendumsko kampanjo o smiselnosti ali nesmiselnosti za državni zločin izbrisa pravzavprav brezpredmetnega takoimenovanega tehničnega zakona o izbrisanih, s katerim se iz stalnega bivališča izhajajoče pravice za nazaj povrnejo zgolj tistim, ki so si svoj status po izbrisu že uredili, so se tudi največje domače stranke že zakopale v letos dvakrat predvolilne okope. 04. aprilskega referenduma, na katerega je državljane z volilno pravico povabil Državni zbor, se tako zagotovo ne bosta udeležila vrhova koalicijskih strank Liberalne demokracije in Združene liste socialdemokratov.

>>

Opozicija je že od samega začetka vodila dvojno igro. Na eni strani se je zavzemala za referendum, po drugi strani pa je znotraj narodne skupščine blokirala imenovanje Nacionalnega volilnega sveta. Ko je Vrhovno sodišče odločilo, da ta mora biti imenovan, je opozicija svoje stališče nemudoma spremenila za 180 stopinj. Toda tudi to ni dolgo trajalo. Ko je kasneje postalo jasno, da Nacionalni volilni svet ne bo ugodil zahtevam opozicije, je ta sprožila agresivno kampanjo z namenom rušenja njegove kredibilnosti.
>>

Chalabi prihaja iz bogate bančniške družine. Številni njegovi sorodniki, vključno z očetom in bratom, so nadzirali pomembne funkcije v iraški vladi, dokler ni oblasti v državi leta 1968 prevzela Sadamova stranka Baath. Celotna družina je pobegnila v tujino in Chalabi v Iraku ni živel od svojega dvanajstega leta dalje.
>>

Prvi neposreden učinek uspešno izpeljanega vstopa v zvezo NATO za slovensko politično elito bo vsota tudi s krvjo nedolžnih civilistov kriznih žarišč po vsem svetu umazanih ameriških dolarjev, ki jih bodo kot poplačilo za protiteroristično in protiiraško zavezništvo prejele države iz zunanjepolitičnega proračuna Združenih držav Amerike. To povsem nedvoumno potrjujeta vesti, ki sta skoraj sočasno prispeli v domovino. >>

Aktivistična mreža za solidarnost med izbrisanimi vseh vrst je današnji dan v okviru Tedna solidarnosti med izbrisanimi poimenovala za Dan rušenja zidov izključevanja. Pred ljubljanskim glavnim štabom Slovenske demokratske stranke pa je pripravila simbolno akcijo, v kateri je pred vhodom v stavbo na Komenskega 11 zrasel in padel zid. Kljub temu da je bilo na njem izpisano sporočilo, da je Janša enako Haider enako Le Penn enako Bossi in enako Finni, v prvi vrsti namenjeno prav velikemu vodji in dežurnemu branitelju osamosvojiteljev in domorodne podalpske avtohtonosti, si ga bo ta lahko ogledal šele med današnjimi vsebinami trobil množičnega diskurza, ki so se na tak dogodek v do razraščajoče nestrpnosti vse bolj apatični slovenski družbi pravzaprav prav hvaležno odzvali. Predsednik Slovenske demokratske stranke se namreč danes zaradi redne poslanske seje zadržuje v prostorih Državnega zbora, kjer je med drugim na novinarski konferenci spregovoril o aktualnopolitičnih zadevah. >>

Domača politična kasta, ki se ji bodo s 1. majem dokončno uresničile mokre evropske sanje, si bo po letošnjem zadnjem poročilu o pripravljenosti desetih držav pristopnic na vstop v Evropsko unijo, o katerem to popoldne teče razprava na Odboru za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu, naposled le lahko oddahnila. V prihodnje bomo namreč evropskih kritik deležni kot sicer ne povsem polnopravna pa vendar članica Evropske unije. Kljub temu, da se bo izpolnila tudi želja kmalu najbolje plačanega domačega evrokrata Janeza Potočnika, ki bo za obdobje od 1. maja do 31. oktobra dodeljen evropskemu komisarju za širitev Guenterju Verheugnu, pa bo Slovenija tudi tokrat deležna kar nekaj evropskih opominov. Vse kaže, da bo glavna graja evroposlancev tudi tokrat nedoločena slovenska ter po vstopu tudi evropska meja s Hrvaško. >>

Prav nič ne kaže, da bi bila domača politika v letošnjem dvakrat predvolilnem letu naposled le sposobna dovolj državniške modrosti, da dokončno preseka gordijski vozel izbrisa – tega administrativnega genocida nad v republiki Sloveniji stalno živečimi tujci iz nekdanje skupne države. To je povsem jasno po včerajšnji proceduralno izsiljeni odločitvi v državnem zboru. Nad sodelovanjem na izrednih volitvah še ne naveličani državljani in državljanke se boste lahko v nedeljo, 4. aprila, pražnje oblekli in odšli na volišča, kjer naj bi na referendumu odločali o tem, ali se naj uveljavi ta, glede na večkratne odločbe Ustavnega sodišča povsem nepotrebni tehnični zakon o izbrisanih. >>

Po včerajšnjem aktualno političnem dogajanju - oziroma bolje rečeno, pred televizijskimi kamerami uprizorjenemu merjenju moči v domačem političnem peskovniku, v katerem je 18.305 oseb izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev pravzaprav povsem obrobna zadeva - je dokončno postalo jasno, da živimo v banana republiki. Vsi njeni državljani, ki se do sedaj še niste naveličali udeleževanja državnozborskih, lokalnih ali pač referendumskih volitev, pa ste zreducirani zgolj na kvazi politična bitja, s katerimi po svojih trenutnih potrebah in ob obilni pomoči domačih medijskih trobil večinskega diskurza manipulira domača politična elita. >>

Pravzaprav ne mine dan, da nam dogajanje na domači politični sceni ne potrdi teze, da se politika na skoraj evropskih tleh slovenske države v dvakrat predvolilnem letu gradi na manipulaciji in na diskriminaciji drugačnih v očeh normalno ksenofobne slovensko zavedne državljanske večine, katere volilni glasovi bodo odločilnega pomena za politični uspeh na evropskih in državnozborskih volitvah. Med drugimi so prav na to včeraj pred sedežem vladne, drugače pa povsem odkrito politično desno profilirane Slovenske ljudske stranke poskušali z narodnima nošama in sicer očitno ironično mišljenim sporočilom, da so tudi istospolno usmerjeni - pravi Slovenci, opozoriti tudi predstavniki gejevskih in lezbičnih organizacij Slovenije. >>

Javnomnenjska priljubljenost ameriškega predsednika Georga Busha mlajšega bo po sinočnjem State of the union - govoru o položaju v državi spet nekoliko narasla. Toda to je glede na nad televizijskimi podobami fascinirano ameriško javnostjo povsem običajen vsakoletni pojav. Vendar pa vprašanje ostaja, kako dolgo bo trajal ta učinek v domoljubnih srcih ameriške večine, ki jo je njen pravzaprav že v prvo neizvoljeni predsednik postavil pred izbiro, da ga znova - v bistvu pa prvič – izvoli ali pa se naj pripravi za pot nazaj v čase terorističnih napadov. S tem je tako tudi Bush mlajši uradno pričel z predvolilno kampanjo za svoj ponovni in po ameriški zakonodaji zadnji predsedniški mandat. >>

Glede na novo predvolilno modno muho domačih političnih podmladkov, ki ji sami za potrebe lastne javne promocije pravijo kar boj proti razpihovanju verskega sovraštva in nestrpnosti, prav nič ne kaže, da se bo slovenska sodna veja oblasti v doglednem času izkopala iz sodnih zaostankov. Po Mladem forumu Združene liste socialnih demokratov so se namreč za podobno populistično potezo - kazensko ovadbo zoper razpihovanje verskega sovraštva in nestrpnosti - odločili še v Novi generaciji Slovenske ljudske stranke. >>

Glede na nov krog proceduralnih iger, ki jih na plečih iz stalnega registra izbrisanih prebivalcev Slovenije uprizarjajo v domačem državnem zboru, se je pravzaprav precendenčno moč strinjati z oceno Slovenske nacionalne stranke, da je država v gospodarskem, kulturnem in mentalnem močvirju. Manever 33-ih poslancev iz vladajoče koalicije, ki so po v zamujenem roku vloženi pobudi za presojo naknadnega zakonodajnega referenduma o tako imenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih, sodelovali še pri razpisu referenduma, ki naj bi bil 15. februarja, dan za tem pa na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti odloka, s katerim je državni zbor razpisal naknadni zakonodajni referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih, namreč, tako kot tudi pritiče vsakemu poštenemu močvirju, prav gnilobno zaudarja. >>

Pravzaprav najbolj pogosto vprašanje, ki si ga povsod po svetu ob koncu vsakega koledarskega leta postavljajo ljudje vseh barv, ver in okusov, je, kaj si sploh zaželeti v novoletni voščilnici. Jasno, da kaj dobrega. Najprej kaj sebi, kaj vsem, ki nas v vsakdanjosti obkrožajo, in kaj tudi vsem tistim, ki nam jih nikoli ne bo dano uzreti. Brez lepih misli, da bi pa kaj v naslednjem letu 2004 lahko le bilo bolje, zato tudi to pot ni šlo niti v slovenskem prostoru. Ker vaja dela mojstra, se je po božični poslanici oglasil še s prednovoletno tudi Predsednik te republike, ki je bila zadnjih sto letih narodno zelo homogena država, Janez Drnovšek.
>>

Na času prijaznih misli neprimerna ustavnopravna dejstva v državi je danes opozorilo Ustavno sodišče, ki je zavrnilo koalicijski pravni manever oziroma uradno zahtevo državnega zbora za presojo morebitnih protiustavnih posledic referenduma o takoimenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih. >>

Današnja slika demokratične stvarnosti v domačem državnem zboru bi kakemu zunanjemu površnemu opazovalcu pustila zavajajoč vtis iluzije o izborno delujoči mladi demokraciji, katere naprednjaki in konzervativci se dajejo o še nedorečenih rečeh, kot je: »Koliko časa naj otrok preživi s staršem, s katerim ne živi več?«. Vse idilično skratka. Še sinoči pa je bila demokratična slika bistveno drugačna. Poslanci so sejali na nujni seji odbora za notranjo politiko in se z 12 glasovi za in 7 proti opredelili do vprašanja, povezanega s presojo ustavnosti za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o tako imenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih. >>

Coexist, grafita iz medvojnih zidov obleganega Sarajeva, ki vsebuje glavne simbole Islama, Judaizma in krščanstva, kvazi-staromeščanska večina te največje slovenske vasi - uradno pa glavnega mesta Ljubljane - očitno še dolgo časa ne bo razumela, kaj šele da bi ga sprejela za svojega. Tako je vsaj moč sklepati po včerajšnji dolgi in burni razpravi o spremembi prostorskega akta za bodoče območje prvega islamskega verskega in kulturnega centra v domovini, ki so jo ljubljanski mestni svetniki s pičlo večino zaključili šele nekaj po drugi uri zjutraj. Po besedah lokal-političnih demokratično izvoljenih predstavnikov ljudstva pa ljubljanska đamija vznemirja tudi ljudi na terenu. >>

Pravzaprav ni nobenega razloga, da bi bili tako domači poslanci kot medijska trobila večinskega diskurza kaj prida drugačni od domačega ljudstva. Oziroma - ker otroci res niso krivi - od domačega volilnega telesa, ki naj bi prek volitev posredno soupravljalo to državo, v kateri so poslanski predlagatelji včeraj z neverjetno lahkoto zbrali potrebnih 30 podpisov za vložitev zahteve po razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o takoimenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih. Ekipi iz Državnega sveta je namreč spodletelo, ker je bila za dva piškava svetniška glasova prekratka. In tako smo počasi le bogatejši za spoznanje, da ekskluzivne krivde za izbris le ne gre pripisovati zgolj popačenim političnim kreaturam, ki so se znašle na črnih tiralicah, ki so te dni širom domovine bodle oči taistega volilnega telesa, zaradi katerega so pravzaprav sploh imeli mandat za upravljanje te države. Krivda za izbris je lahko zgolj kolektivna. >>

Državni zbor je včeraj sredi noči, na koncu še enega težkega poslanskega dne naposled - s preglasovanjem, pa vendarle - neprepričljivo zavrnil pomisleke Državnega sveta o nepredvidljivih finančnih posledicah takoimenovanega tehničnega zakona o izbrisanih in s tem vsaj malo podaljšal iluzijo o normalni demokratični naravi države Slovenije. Uradno naj bi torej Ministrstvo za notranje zadeve ne imelo nobenega zadržka več za konec zavlačevanja z izdajanjem odločb o ugotovitvi stalnega prebivanja za nazaj tistim izbrisanim, ki so si svoj status na tej strani Alp pravzaprav že uredili. Toda, in v tem se zrcali prava demokratična narava te države, napovedi proceduralnih ukrepov in protiukrepov na ta takoimenovani tehnični zakon, tako medlih zagovornikov kot tudi odločnih nasprotnikov iz državnega zbora pričajo, da se birokrati notranjega ministrstva k temu delu tako kmalu le še ne bodo spravili. >>

Dejstvo, da si je takrat rahlo opiti 32-letni Tomi Sluga iz Gornje Radgone s sporočilom, naslovljenim na predsedniški elektronski naslov Bele hiše, v katerem se mu je zapisalo »Predsednik George Bush mlajši, rešite Zemljo vi riti, ubili vas bomo v Ljubljani. Dobrodošli.« prislužil obsodbo domačega neodvisnega sodstva, kaže predvsem na to, da je tudi domovina Slovenija oziroma vse njene tri med sabo po ustavi določeno neodvisne veje oblasti, še kako agilen člen busheve antiteroristične koalicije. Hkrati pa, glede na to, da se izrečena pogojna kazen štirih mesecev zapora s preskusno dobo dveh let prvemu slovenskemu uradno obsojenemu teroristu opira na ugotovitev, da je ta storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti osebe, ki je pod mednarodnim varstvom, sproža tudi kar nekaj mednarodno pravnih dilem in pomislekov. >>

Na danes prav sončni strani Alp je ponovno na preizkušnji demokracija. Kako drugače si sicer lahko obrazložimo dejstvo, da v domači drugorazredni zbornici državljanskih interesov, Državnemu svetu, katerega pravzaprav edina moč je odložilni veto na v Državnem zboru sprejete zakone, prav zdaj razpravljajo o odložilnem vetu na tako imenovani tehnični zakon o izbrisanih? >>

Pogodba o policijskem sodelovanju med državama, k kateri sta včeraj svoja imena pristavila slovenski in avstrijski notranji minister Rado Bohinc in Ernst Strasser, in današnja tretja regionalna ministrska konferenca z naslovom Nedovoljene migracije in kriminaliteta na Brdu pri Kranju, povsem nedvoumno pričata, da se bo s polnopravnim vstopom Slovenije v evro območje evropeizirala tudi čezmejna policijska represija. >>