Med 2. in 4. julijem je v Stari pošti pri Slovenskem mladinskem gledališču pošteno vroče. Vzrok vročini niso samo nevzdržne temperature, ki v malem prostoru bežigrajske Stare pošte dosegajo skorajda normative savne, ampak predvsem premiera nove predstave Vinka Möoderndorferja z naslovom Razdejani, ki jo je priredil na podlagi istoimenega gledališkega teksta Sarah Kane.
>>

11. Mednarodni festival uličnega gledališča ANA DESETNICA, ki bo potekal od 3. do 6. julija, je pred vrati. Obsežen in vsebinsko raznolik program obeta kopico gledaliških, plesnih in kulturnih dogodkov. Med osrednje letos spada plesno-multimedijska predstava "Kontejner Alhambra/Alhambra Container", ki bo v mednarodni koprodukciji premierno predstavljena v petek zvečer na Prešernovem trgu.

O projektu smo se pogovarjali z avtorjem predstave ALIJEM SALMIJEM iz francoske skupine Osmosis. >>

Potem ko so v Anton Podbevšek Teatru minuli torek (10. 6.) na celodnevnem simpoziju o »TEORIJI POTUJITVENEGA UČINKA« izvedli obsežno teoretsko seciranje Brechta, se je zvečer zgodil preobrat v prakso. Odrsko interpretacijo njegovega dela »Me-ti / Knjiga obratov«, ki zavzema širše polje interpeliranja posameznikove geste in drže, je pod režijsko okrilje prevzel MATJAŽ BERGER. >>

Recenzija gledališkega performensa Daše Lakner z naslovom "Sem, kot da me ni", ki je bil v okviru Mesta žensk na ogled v gledališču Glej. Predstava je kombinacija performensa, fizičnega gledališča in multimedije. Postavitev s tremi izvajalkami preizprašuje meje performativnega - v smislu spolne, profesionalne ali družbene identitete kakor tudi gledališča samega. >>

Tekom srečanja mreže IETM v Ljubljani smo se z Janezom Janšo (Maska) pogovarjali o strategijah in odnosih umetniške produkcije do institucij v zgodovinskem pregibu preteklih 40 let ter ga povprašali o svežih, potencialnih pristopih, ki se obetajo v 21. stoletju. >>

Festival Ukrep, ki od petka pa do nedelje odpira vrata v Plesnem teatru Ljubljana, je bienalni festival plesnih perspektiv, namenjen predvsem predstavitvi ustvarjalcev mlajše generacije. Festival bo poleg samih uprizoritev odprl tudi prostor za teoretsko diskusijo, v katero bodo poleg umetnikov vključeni tudi kritiki in producenti domače sodobne plesne scene.
O festivalu in kontekstu njegovih vsebin smo se pogovarjali z enim od organizatorjev, plesnim kritikom Rokom Vevarjem. >>

O gledališki predstavi Prepovedano gledališče, oziroma projektu/predstavi Tri elizabetinske tragedije, so spregovorili režiser Dragan Živadinov, dramatik Vladimir Stojsavljevič in producent Marko Peljhan. >>

»Tramvaj Poželenje« Tennesseeja Williamsa je v začetku meseca aprila pridrvel v Dramo SNG Maribor, kjer se je odrsko manifestiral v postavitvi DAMIRJA ZLATARJA FREYA. Jasna konceptualna preobrazba teksta, ultimativna režiserjeva poetika, v žile zarezujoča glasba in igralska ekpresivnost so skonstruirali bržkone eno najbolj ekstaznih predstav v zadnjem času pri nas. >>

Linhartov oder Cankarjevega doma je minuli teden na prav poseben način okupiralo Novo Riško gledališče iz Latvije, ki je uprizorilo eno od treh različic svoje predstave »Led«. Z literarno predlogo Vladimirja Sorokina se je spoprijel znani in uveljavljeni latvijski režiser ALVIS HERMANIS, ki je pristop k vsebini označil s podnaslovom »skupinsko branje knjige s pomočjo domišljije«. >>

Minuli teden je odjeknila novica, da se v mariborsko Dvorano Gustaf, ki jo upravlja Zavod Pekarna Magdalenske mreže, vrača neodvisna gledališka produkcija. Gustaf Teater, kakor se glasi nova pekarniška blagovna znamka za obnovljeno dejavnost Zavoda PMM, po najavi organizatorjev izumlja nove komunikacijske kode ter poziva k samorefleksiji in refleksiji.
Kaj je novega v stari gledališki ponudbi, nam je v telefonskem pogovoru po prvi predstavi razkril Marko Brumen, snovalec in koordinator programa. >>

»Slovenščina, kdo bo tebe ljubil?«, se nekje v podtekstu sprašuje sveža produkcija Rozinteatra "Najemnina ali We Are The Nation On The Best Location". Prakticiranje slovenskega jezika, ki se mora še v domačem prostoru vsak dan bolj in bolj komolčiti s tujejezičnimi vdori, je vsekakor podvrženo bojeviti poti. Roza pa je tokrat živ dokaz, da je najbolj učinkovita linija do (nujne!) obuditve jezikovno-narodne zavesti speljana skozi prizmo samoironije, humorja in zdrave distance. >>

Po nekaj letih se je v Ljubljano ponovno vrnil dunajski Burgtheater, ki je tokratna odrska krila razpel na vsebinah kontroverzne Elfriede Jelinek in njenega dela »Babilon«. Režiser NICOLAS STEMANN je svojeglavo »dramsko« besedilo na oder postavil širokopotezno - z obilo hrupa, provokativne interpretacije in vizualnega šarma. Kar pa navsezadnje bolj ali manj povsem pritiče aktualnim temam, kot so terorizem, spolna sprevrženost, kanibalizem, apatija in kužne simulacije, ki so se zavozlale v svoj scensko-bab >>

Ali je možno o primeru Don Kihot povedati še kaj novega in ali sam Don Kihot in njegovi podvigi sploh še kaj štejejo v tem krasnem novem tisočletju?
Je pa bilo prejšnje stoletje zagotovo časovno pravi kraj za še enega Don Kihota. Mihail Bulgakov je delo napisal z veliko pozornostjo do izvirnika, vendar se leta 1938 v Sovjetski zvezi pač ni bilo moč izogniti aktualnim aluzijam. >>

Bera novih predstav od repa pa do kljuna naše kure je brez dvoma pohvalna. Sicer se je, tako kot se za piščančjerejo tudi spodobi, v zadnjem času zataknilo ravno tam nekje pri pregibu desnega parklja. Ni kaj, če naj se nadejamo ozdravitvenih rezultatov, je treba kokošjo župo vedno pojesti tako vročo, kot se skuha. Na odgovor, ali lahko pričakujemo učinkovite sanacije vnetja, ki se je, glej ga zlomka, vžgalo ravno v Grumovem mestu, bo treba še počakati ... >>

Prednovoletno razpoloženje ter sam silvestrski večer v Cankarjevem domu je več dni zapored dvigala predstava z naslovom Megla, plod soustvarjanja kanadske skupine Cirque Eloize, ustanovljene leta 1993, in švicarskega Teatra Sunil, ki je bil ustanovljen že desetletje poprej. Obe skupini sta v svojem obsežnem opusu ustvarili vrsto predstav, ki so doživele veliko mednarodno distribucijo ter se ponašajo z mnogimi sodelujočimi artisti. Skupini sta združili svoji moči v Trilogiji neba, ki jo poleg tokratne sklepne predstave, sestavljata še Nomad in Dež ... >>

O usodi 13-ega festivala sodobnih scenskih
umetnosti Exodos, ki je z zavrnitvijo programa s strani Ministrstva za kulturo, z bogatega in mednarodno pisanega dogodka pristal na eni tretjini predvidenih vsebin, smo že pisali. Ob tem lahko izrazimo pohvalo, da je kljub temu organizatorjem uspelo po najboljših močeh za slovensko občinstvo pripeljati nekaj zanimivih tujih produkcij, s katerimi se naša kulturna prestolnica še vedno ne more ravno pohvaliti. >>

Kljub kvalitetnim in suverenim predhodnim festivalskim izdajam je na zadnjem razpisu Festival EXODOS doživel mrzel tuš. Z novim programskim konceptom namreč ni prepričal Ministrstva za kulturo in je bil s tem prikrajšan za levji delež sofinanciranja. Čeravno v okrnjeni obliki, pa se je festival vendarle prebil do realizacije, v katero je pospremil s projektom »Vsak drugačen, vsi na istem« in Janezom Janšo. >>

Anton Podbevšek Teater se vse bolj izrazito formira v gledališče inovativnega eksperimentiranja, umetniške kredibilnosti in drznosti. V ponedeljek, 26. novembra, so v režiji Matjaža Bergerja na velodromu v bližini Novega mesta premierno uprizorili Badioujevo XX. stoletje. Dogodek je poleg eksotične literarne predloge vreden pozornosti še iz enega aspekta – gre namreč za poskus postavitve (sodobnega) spektakla.

>>

»Če ne razmišljaš tako kot drugi, te to privede v neprijeten položaj. Če ne razmišljaš tako kot drugi, pomeni enostavno, da misliš.«

Eugene Ionesco >>

Ne kot jaz, druga verzija zavisti Vie Negative, je bila po minuli čezmejni turneji nam premierno predočena 16. novembra v Gledališču Glej. »Zavistno interpretacijo« mednarodne zasedbe sta formirali tako premočrtna ilustrativnost in suho pripovedovanje kot tudi seveda ekscesno pretiravanje. Sklepni obračun, ki se je nahajal nekje med neokusnostjo, radovednostjo in muko, pa se je presekal na zenitu suspenza.

>>

Zadnji dnevi šestega mednarodnega festivala improvizacije Goli oder, ki je od 23. oktobra pa do sinoči pod okriljem Narobovcev krasil ljubljanske gledališčne deske, so se iztekli po pričakovanjih – torej z bolj ali manj nepričakovanimi igralskimi interpretacijami in dramaturškimi zasuki ter z dobro mero humorja obarvanimi gledališčnimi dodatki. V tokratnem festivalskem terminu se bomo spominjali zadnjih dveh predstav, ki sta svojo unikatnost kot eno bistvenih značilnosti improvizacijske umetnosti ohranili le v določenem trenutku doživetega, potem pa, vsaj za nas, nista potonili v pozabo.

>>

V prejšnjem tednu smo si v Gledališču Glej lahko ogledali kar štiri premiere, in sicer: Cirkus Ljud, Biti John Barth, Smrt Koruna ter Dejanje s klobukom. Edina ponovitev vseh premier pa se je zgodila v soboto. Žal ni šlo za nepričakovano eksplozijo slovenskega underground gledališča, ampak za nenavaden projekt dvojca mladih režiserjev, ki sta si omislila, da bosta namesto ene premiere in štirih ponovitev imela kar štiri premiere ene in iste predstave ter eno ponovitev vseh.

O projektu Ciklus Ljud ter o problemih slovenskega gledališča smo se pogovarjali z avtorjema Jašo Jenullom in Vido Cerkvenik Bren. >>

Multidisciplinaren gledališki ustvarjalec Janez Janša je minuli teden na ogled podal tri svoje projekte, ki kritično, retrospektivno pa tudi zbadljivo reflektirajo in komentirajo dano nam aktualnost. Po ponovno prebujeni "PUPILIJI" in interaktivnem performansu MISS MOBILE je nastopil trenutek za vstop v SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE. >>

Šestič zapovrstjo se od 23. oktobra na ljubljanskih odrih razgalja mednarodni festival improvizacije Goli oder. Od lanskega leta dalje ne gre več zgolj za festival impro gledališke scene, temveč za festival, ki je svoje duri odprl tudi improvizatorjem na področju plesa, glasbe ter vizualne umetnosti. Tako razširjen in vsebinsko okrepljen tudi letos ponuja zanimiv prerez um >>

Ponovno je napočilo tisto obdobje v letu in že se nahajamo sredi največjega slovenskega gledališkega festivala, ki ga vsako leto napoveduje samoumevni pojav množičnih gostovanj tekmovalnih predstav tako znotraj kot zunaj slovenskih gledaliških meja. Prav tako se je praktično že ustalila navada, da tik pred Borštnikovanjem SLG Celje obiščejo gledališki kolegi iz Nove Gorice z eno izmed svojih tekmovalnih predstav. Pretekli petek so se oglasili s klasiko naših južnih sosedov Gospodo Glembajevimi Miroslava Krleže v režiji Dušana Jovanovića. >>

V ljubljanski Drami se je v soboto zgodila premiera predstave Orfej se spušča Tenesseeja Williamsa. Prvotno napisana leta 1940 in objavljena pod naslovom Battle of Angels, je bila drama v nekoliko spremenjeni obliki ter z naslovom Orpheus Descending v Ameriki prvič uprizorjena leta 1957. Čeprav ne dosega slovesa nekaterih del, ki avtorja umeščajo v vrh ameriške dramatike 20. stoletja – takšne so na primer Steklena Menažerija, Tramvaj Poželenje in Mačka na vroči pločevinasti strehi - je drama nezmotljivo Williamsova tako po tematiki kot tudi po stilu pisanja.
>>

Via Negativa na ogled postavlja svoj šesti grešni produkt – ZAVIST. Ta razdiralni greh, ki med drugim nemalokrat služi kot osrednji stereotipni ožig slovenskega naroda, je tokrat svojo podstavo za interpretacijo črpal iz bibličnega fundamenta. In končno se je nekdo upal povedati na glas in brez zadržkov: Občinstvo je BOG. >>

14. Mednarodni gledališki festival Ex-Ponto se je včeraj zaključil. V končnem festivalskem terminu potujemo po zadnjih dveh predstavah: "Srednja Evropa te obožuje" ter včerajšnjem "Malem princu". Za finiš pa še motrimo celotno sliko festivala. >>

Pod drobnogledom trije festivalski dogodki: špansko gostovanje s predstavo Enkrat v življenju moraš resno prenehati z neumnostmi, razstava Repetitio est mater studiorum v Galeriji Alkatraz in premiera koprodukcije Življenje v senci bananovca. >>

Moja mala revolucija in Črna dežela na festivalu Ex Ponto

Na aktualnem politično obarvanem festivalu se z radikalnimi pristopi ozaveščanja gledališke publike že netijo iskre ob brušenju ostrih misli. V burno dogajanje sta pretekle dni posegla še Sabina Schwenner in Uroš Potočnik z avtorskim projektom Moja mala revolucija, sledili pa so jima eni izmed medijsko najbolj izpostavljenih udeležencev festivala, madžarski Kretakor Theater in njihova Črna dežela. Letošnji Ex ponto se je neizbežno začel pomikati v drugo polovico, nas pa je v ponedeljkovem nadaljevanju spremljevalnega programa s slovenskima predstavnikoma izstrelil v širno vesolje bližnje-daljne prihodnosti. >>