|
Tudi tokrat se bomo najprej posvetili temi nasilja v družini. Z nami v studiu bo predstavnica Ženske svetovalnice Lorena Božac Deležan. Sledila bo predstavitev francoske pesnice iz 12. stoletja, Marie de France. Poleg tega bomo napovedali program festivala Mesto žensk, ki se nezadržno bliža. Končali pa bomo s par krepkimi seksističnimi izjavami. >>Katja, komentarji
Z založništvom v Sloveniji je zadnje čase hudič. Odkar so jih pred dobrimi desetimi leti ovile pohlepne ročice privatizacije, se založbam slabo piše. Tudi tistim večjim, ki so imele dobro izdelan program. Poglejmo, na primer, DZS: odkar se je iz Državne založbe Slovenije čez noč preimenovala v Drzno znanilko sprememb, ni iz svojih neder iztisnila nobene pametne reči več. Pametnih reči se menda ne splača več tiskati, ker ne prinesejo v blagajno nobenega pametnega dobička. Ali pa Cankarjeva založba: hiša je vedno slovela po izredno kvalitetnih domačih in prevodnih programih in zbirkah, tudi takšnih za najbolj zahtevno bralsko publiko. Zdaj je več mesecev trepetala pod grožnjo, da jo bodo kupili prav Drzni znanilici in iz nje naredili masovno proizvajalko dosti bolj donosnih kuharic in ženskih revij. Ko se je pred nekaj dnevi izvedelo, da sta DZS in Mladinska knjiga sklenili kupčijo, po kateri Cankarjeva pripada slednji, so si Ivanovi uredniki oddahnili: hvala bogu, pri Mladinski vsaj vedo, kaj je to knjiga. >>Ana, komentarji
Bliža se prva obletnica. Aktualnost političnega, zgodovinskega, sociološkega, etičnega in filozofskega dogodka, povezanega z datumom 11. september 2001 in krajem New York, še dolgo časa ne bo izhlapela. Izčrpni članki še vedno polnijo časopisne strani, v pripravi so knjige in filmi na temo delno verificiranih utopičnih oziroma distopičnih razodetij, ki so predstavljeni v možni realnosti in v kronološkem zaporedju. Njihova naloga je zbistritev duha v upanju, da nam razodenejo vzročno-posledične segmente datiranega pripetljaja. Nekatera dejstva so znana, druga bodo to šele postala. Ogromno je še nepojasnjenih, nepreverjenih, skritih in docela misterioznih, v tančico skrivnosti ovitih »grozodejstev«.
>>komentarji
Tokrat brskamo po avtobiografski izpovedi Sonnya Bargerja in ugotavljamo, kaj ima motorizem, posebno pa Hell's Angels, skupnega z globalizacijo.
 >>lucy, komentarji
vsako prvo soboto ob dveh popoldan na 89,3 >>komentarji
Neverjetno je, kakšen teater se zganja okrog režiserja Tomaža Pandurja in njegovega dela. Nazadnje spet včeraj na Ljubljanskem gradu ob slovenski premieri Hazarskega slovarja, predstavi, ki je nastala zdaj že po kultnem postmodernističnem romanu srbskega pisatelja Milorada Pavića, ki si je v zgodnjih osemdesetih prislužil nagrado Frankfurtskega knjižnega sejma in celo nominacijo za Nobelovo nagrado za književnost.
>>Amelia, komentarji
PREDMESTJE Vinka Möderndorferja, družbeno-kritičen roman, ki se tekoče bere kot zgodba o čustveno otopelih in socialno odtujenih junakih. Druščina štirih odsluženih žrebcev se dnevno srečuje na kegljišču. Sicer nikoli ne podrejo nobenega keglja, ampak podirajo, ne da bi vedeli drug za drugega, zavaljeno in posteljne telovadbe potrebno »kelnarco« Štefanijo. Avtor je v opisih spolnosti pornografsko nazoren – kakor da so mehka ženska telesa, ki se pod ljubimci razlezejo kakor beljak, avtorjeva lastna fantazma. >>komentarji
LAK ZA NOHTE IN RDEČI SALONARJI ali MANTRA POSILJEVANE ŽENSKE
 "Kot da me ni" je naslov romana Slavenke Drakulić, ki je v prevodu Sonje Polanc izšel junija pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph. Hrvaška novinarka in pisateljica Slavenka Drakulić, rojena leta 1949, je s svojim tudi feminističnim pisanjem v devetdesetih prebijala opne publicističnih prostorov doma in v tujini. Njena prva objavljena knjiga v tujini je leposlovno delo, roman "Hologrami strahu", izdan v Nemčiji, druga pa v francoščino prevedena "Marmorna koža" in šele potem je Evropo začelo zanimati tudi njeno publicistično pisanje, zatrjuje v intervjuju za Zarez, v številki 24 iz leta 2000. Reportažno-esejistični teksti v knjigah "Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali", "Balkan Express" in "Cafe Europa" so bili odmevno sprejeti v svetu, ki je iztekajoči komunizem v socialističnih deželah sprejemal kot eksotiko.
>>petrak, komentarji
Živalsko srce sodobne banaško-nemške pisateljice Herte Müller je v nemškem izvirniku izšlo leta 1994, letos pa je Cankarjeva založba poskrbela za njegov prevod. V roman, ki bralca nagovarja na različnih nivojih, nas vpelje kratek, navidez nepomemben prizor gledanja fotografij, ki tudi sklene pretresljivo zgodbo o štirih prijateljih. Spoznamo jih v študentskih letih in jim potem prek prvih zaposlitev sledimo skozi mlada življenja.
>>Amelia, komentarji
Živalsko srce sodobne banaško-nemške pisateljice Herte Müller je v nemškem izvirniku izšlo leta 1994, letos pa je Cankarjeva založba poskrbela za njegov prevod. V roman, ki bralca nagovarja na različnih nivojih, nas vpelje kratek, navidez nepomemben prizor gledanja fotografij, ki tudi sklene pretresljivo zgodbo o štirih prijateljih. Spoznamo jih v študentskih letih in jim potem prek prvih zaposlitev sledimo skozi mlada življenja.
>>Amelia, komentarji
 17. Fotka je bila posvečena nakupovanju (rabljene) opreme preko interneta. Predvsem tiste, ki se jo dobi preko spletnih dražb, na primer na E-bayu. Če kupujemo z glavo, lahko prihranimo kar precej denarja in hkrati dobimo to, kar si želimo.
>>Jan, komentarji
Srpsko narodno pozorište Novi Sad je v okviru Primorskega poletnega festivala s predstavo "Mera za meru" - pri nas Shakespearovo igro poznamo pod imenom "Milo za drago" - koprski Titov trg spremenilo v dunajski dvor, na katerem so se razbohotile intrige in razvrat. Pretorska palača s svojim pročeljem, hodnikom, stebri in balkonom je bila idealna scena in je veliko pridala k avtentičnosti predstave.
>>komentarji
Vračanja so prvenec sicer mladega pesnika, študenta primerjalne književnosti v Ljubljani, ki sebe v pesmi Krpe označi kot: »star sem kot te črke, a starejši od samega sebe«. Knjiga treh ciklov z naslovi Prvo vračanje, Odselitve in Drugo vračanje je junija izšla pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph. Devetnajst pesmi, tudi takih iz več delov, priča, da so Vračanja prihod in prihajanje ter seveda vračanje na atlas slovenskega pesništva. >>petrak, komentarji
Prvenec poznane novinarke je izšel v Ljubljani pri Študentski založbi, in sicer pri Posebnih izdajah, ter Društvu Apokalipsa, pri Zbirki Aurora, junija letos, a v kolofonu piše leta 2000. Urednik Beletrine, knjižne zbirke pri Študentski založbi, Mitja Čander, je prispeval tekst na knjižnem zavihku, Mitja Čander je avtorico in prvenec predstavil na novinarski konferenci in drugih predstavitvah in žurih, Mitja Čander je opravil pogovor z avtorico v Sanjalnici na Kongresnem trgu v torek, 13. avgusta. >>petrak, komentarji
Seveda nas bo predvsem zanimalo kje se skriva Bruce Nauman... Kliknite dvojne puščice za traskripcijo intervjuja z Rajkom Bizjakom, ki je nastal ob otvoritvi Bressona v Cankarjevem domu. Intervju po vsebini presega samo razstavo, saj se dotika problemov razstavljanja v slovenskem prostoru in nenazadnje ponudi tudi alternativni pogled na vse preveč fotografsko svetniškega Bressona.
>>Jan, komentarji
Kot so globoke soteske, ki jih v milijonih let naredijo reke, tako so globoke pregrade, ki ločijo med seboj različne kulture, lahko preberemo v romanu "Globoke reke" perujskega pisatelja Jose Marie Arguedasa. Roman je kot sedmi po vrsti izšel v zbirki Moderni klasiki, pri Cankarjevi založbi, iz katere se še dobro spominjamo Šlinkovega Bralca. >>komentarji
V tokratnem Kosilu Branka Fišer predstavlja najnovejši roman Jožeta Hudečka Gluhota, ki je bil letos nominiran za nagrado Kresnik. Gre za pretresljiv roman o samoti, poosebljeni v protagonistu Otmarju Bukovniku. Protagonist je ostareli in upokojeni krojač, ki v lepem meščanskem stanovanju na nabrežju Ljubljanice živi popolnoma sam. Osamljen. Nesrečni dogodek soudeležbe pri smrti soseda pa ga potisne še globje v osamo in posledično v večno gluhoto smrti.
>>komentarji
V Evropi glede Evropske unije obstajajo štiri naravnanosti: evrooptimizem, evropesimizem, evrorealizem in evroskepticizem.
Zanima nas predvsem evroskepticizem, ker se da v zvezi z njim, kot pri nas neobstoječim, pokazati na nekaj simptomov slovenske politične zavesti. Problem evroskepticizma je, da pri obravnavi takoj zapade nacionalizmu in razumevanju naroda, kot se je razvilo v 19. stoletju. Vprašanje je, ali je možen evroskepticizem, ki bi ne bil nacionalističen? Praviloma temelji drža evroskeptika na treh premisah: izgubi suverenosti, diktaturi bruseljskih uradnikov, nezaščitenosti naravnih in človeških virov.
>>komentarji
Tretji dan po premiernem prikazu kazni za Razkolnikov zločin je Primorski poletni festival povabil na zmagoslavje drugačnega kova: v eni izmed hal Izolske ladjedelnice so slavili predstavniki institucionaliziriane norosti. Slovensko mladinsko gledališče je letošnjo sezono namreč sklenilo na obali, in sicer z uprizoritvijo glasbene drame Petra Weissa z dolgim naslovom pojasnjevalnega značaja "Preganjanje in umor Jean-Paula Marata, kakor ju prikazuje charentonska igralska družina v režiji gospoda de Sada".
>>komentarji
V primorski ediciji Artes, ki izdaja dela s področja filozofije in umetnosti, je izšla nova knjiga Andreja Medveda. Medved je že dolga leta umetniški vodja Obalnih galerij. Njihova posebnost v primerjavi z ostalimi galerijami je, da v Slovenijo mnogokrat pripeljejo kakega velikana italijanske sodobne umetnosti. Medvedova zasluga za občestvo pa je tudi ta, da je bil dolga leta odgovorni urednik Tribune, piše pa tudi pesmi in prevaja .... >>komentarji
V tokratnem Sektorju Ž vas čaka:
- pogovor z dr. Katjo Filipčič, avtorico knjige Nasilje v družini, o tem, kako slovensko kazensko pravo sankcionira nasilje v družini, kdaj in zakaj država poseže v zasebnost družine in tudi o povezavi med odnosom družbe do nasilja in zakonodajo;
- predstavitev ženske knjižnice v Londonu in italijanske fotografinje Tine Modotti;
- pogovor z londonsko pesnico Fatimo Kelleher o njenem bivanju v Sudanu.
>>Katja, komentarji
Petja Grafenauer v tokratnih Očeh, da ne vidijo (11.8.2002, ob 20.00) ponudi pregled ene od velikih bienalnih predstavitev sodobne umetnosti - Manifesta 4. v Frankfurtu. Vizualnalna razstava je manjša od Documente ali Beneškega bienala in bolj vezana na vzhodne države, oziroma ustvarjena prav za pospešitev komunikacije med vzhodnim in zahodnim svetom umetnosti. Kljub temu, da mnogokrat ni več mogoče razlikovati med deli umetnikov iz vzhodne ali zahodne Evrope, obstaja vsaj bistvena razlika v razvitosti umetniškega trga, kar je velik razlog za prebeg umetniškega potenciala na zahod. >>komentarji
Nicole Brossard utemeljeno začne Namestitve s citatom Clarice Lispector: »Blaga sem, toda moja življenjska vloga je okrutna.« >>petrak, komentarji
Poletno mrtvilo je 15. Fotka prekinila s portretno fotografijo.
Bojda obstajajo nekakšna pravila o tem kako posneti portretno fotografijo. V studiu ali na prostem. Tudi ustrezna oprema naj bi bila potrebna zato.
>>pavelk, komentarji
Miklavž Komelj: ROSA. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002 (Zbirka Nova slovenska knjiga).
Na knjižnih policah se je pojavila Rosa, tretja pesniška zbirka Miklavža Komelja. Kakšna je njena bera in po kakšnih poetskih poteh hodi pesnik, si preberite na naslednji strani.
>>petrak, komentarji
 V 14. Fotki smo govorili o slavnem francoskem fotografu Bressonu, katerega razstavo si lahko do avgusta ogledate v Cankarjevem domu. >>pavelk, komentarji
Nadarjev portretni studio na rue St. Lazare in še slavnejši Boulevard des Capucines. Nadar – umetnik ali fotograf, fotograf ali komercialist? Kdo in kaj je bil Nadar, tisti edini Nadar čigar fotografije Baudelaira, Sandove in premnogih pariških intelektualcev Drugega imperija lahko občudujemo še danes?
>>Jan, komentarji
V 12. Fotki smo gostili mladega slovenskega fotografa Matjaža Krivica, letošnji dobitnika prestižnega naslova fotografa leta pri angleški Royal Geographical Society 
>>pavelk, komentarji
Julijska oddaja Sektorja Ž bo obravnavala spolno nasilje v družini. Poleg tega boste lahko slišali pogovora z dvema umetnicama, ki sta nastopili na lanskem Mestu žensk: s pesnico Maliko Booker in z multimedijsko umetnico Barby Assante. >>Katja, komentarji
V rubriki, namenjeni projektu »Ženska, ki se je zaletela v vrata«, bomo govorili o psihičnem nasilju. Ostali del oddaje bo posvečen filmu. Maja Weiss, avtorica filma Varuh meje, bo povedala, kakšen je bil in kakšen je v Sloveniji položaj režiserk; predstavili bomo organizacijo Women In Film in znamenito češko režiserko Vero Chytilovo. >>Katja, komentarji
|
| Najbolj brano |
