|
Sentimentalizem je v dobi pospešenega porabništva in hlastnega užitka izgubil svoje mesto in obtičal nekje na obrobju. Romantičnim ljubeznim se posmehujemo in nanje gledamo z razumniško distanco, saj jim zanikamo možnost pristnega obstoja. Gre za neke vrste obrambni mehanizem, s katerim skušamo dokazati trdnost, na tak način pa pravzaprav prispevamo k širjenju že tako obsežne površinskosti.
Kako pa se lahko v takšnem družbenem mehanizmu izpiše zgodba o večni, zunajzemeljski, mitološki ljubezni Romea in Julije? >>komentarji
Kako postmoderna kultura razume relacije različnih kulturnih sfer znotraj lastne metapozicije, nam nazorno kaže predstavitev pojma world music. Ta pojem naj bi namreč označeval skupino različnih tradicionalnih glasbenih stvaritev različnih etničnih skupin. Bistveno je, da upoštevamo tiste glasbene izdelke, ki niso utrpeli vpliva druge kulture. Na ta pojem »druge« kulture moramo biti dosledno pozorni, za kar bomo našli opravičilo kasneje. Logiko dela pojma si bomo pogledali s kartezijansko določitvijo, ki pravi, da mora biti pojem določen jasno in razločno. To pomeni, da se bomo pozabavali z mehanizmi izključitve objekta iz denotacije pojma, kakor tudi s korelativnimi mehanizmi definicije njegove konotacije. >>komentarji
Veze z avstralsko sodobno umetnostjo
V Mestni galeriji so uvozili novo razstavo. Pripravila jo je kustosinja Branka Stipanačić, ki je bila odgovorna tudi za razstavo The Baltic Times, ki smo si jo nekaj časa nazaj ogledovali v Galeriji ŠKUC. Branka se je tokrat vrgla na sodobno avstralsko umetnost, ki jo je uvozila Mestna galerija. Ne vem, ali se mi le zdi ali pa so zadnje čase vse dobre razstave v Ljubljani uvožene, naredijo pa jih tuji kustosi. Verjetno je to res najlažje, najmanj dela in najmanj potrebnega znanja za galerijo. No, pri tem seveda ni nič slabega, bistveno je, da nam ni treba gledati slabih razstav.
>>komentarji
KANONIZIRAN SIMBOL MORJA IN HREPENENJA
 Slovenska knjižna planjava je od letošnjega junija obogatena s še enim pomembnim prevodnim delom. To je Pomorska oda Fernanda Pessoe, ki je v dvojezični izdaji izšla v Ljubljani pri založbi ŠKUC, v zbirki Lambda. Slovensko-portugalsko izdajo je s prevodom in kakovostno spremno besedo z naslovom Velika Pessoova oda pomorščakom oblikoval Ciril Bergles, uredil in lektoriral pa jo je Brane Mozetič. Odločitev za dvojezično izdajo daje bralcu možnost neposrednega stika z izvirnikom. To prinaša vznemirjanje za bralski eros ljubiteljem Pessoe in poezije. Poznavalcem portugalščine, pesnikovega opusa in prevajalcem pa možnost za preverjanje in vzporedno branje. >>petrak, komentarji
Kako fotografirati umetniško?
Kako fotografirati golo telo?
Kako umetniško upodobiti golo telo? >>pavelk, komentarji
Nekje v poznih spomladanskih dneh letošnjega leta nam je Dušan Čater postregel z novim romanom, »Ata je spet pijan«, za katerega ste verjetno že slišali. Ne ponujam vam torej novice o izidu novega Beletrininega knjižnega primerka, saj je od tega minilo že precej časa. Z vami lahko delim le svoje vtise, ki so se porodili ob prebiranju Čatrove knjige in predvsem ob branju knjigi pripisanih razlag in časopisnih recenzij. Pri tem se nisem osredotočila na kvaliteto Čatrovega dela, temveč na interpretacije, ki so se ponujale ob slednjem.
>>komentarji
Kreontova Antigona / Ljubezni Georga Washingtona
Antigona, ta sinonim upora proti tiraniji oblasti in boja za vzvišene cilje, ki zahteva največje žrtve, že od antike dalje vztraja na mestu mita in se pojavlja v številnih dramskih interpretacijah. V novi val mitološke dramatike, ki tematsko črpa pri Sofoklesovi zapuščini, sodi tudi drama hrvaškega pisca Mira Gavrana "Antigona" iz leta 1983. Dober dramski tekst je z domišljenimi režijskimi prijemi na mali oder Slovenskega ljudskega gledališča Celje postavil Marjan Bevk. >>komentarji
Zakaj fotografirati golo telo? 
Kaj je fotografski akt ?
Kakšna je razlika med umetniško erotično fotografijo in erotično fotografijo ?
Kdaj so se pojavili prvi akti? >>Jan, komentarji
Tudi tokrat se bomo najprej posvetili temi nasilja v družini. Z nami v studiu bo predstavnica Ženske svetovalnice Lorena Božac Deležan. Sledila bo predstavitev francoske pesnice iz 12. stoletja, Marie de France. Poleg tega bomo napovedali program festivala Mesto žensk, ki se nezadržno bliža. Končali pa bomo s par krepkimi seksističnimi izjavami. >>Katja, komentarji
Z založništvom v Sloveniji je zadnje čase hudič. Odkar so jih pred dobrimi desetimi leti ovile pohlepne ročice privatizacije, se založbam slabo piše. Tudi tistim večjim, ki so imele dobro izdelan program. Poglejmo, na primer, DZS: odkar se je iz Državne založbe Slovenije čez noč preimenovala v Drzno znanilko sprememb, ni iz svojih neder iztisnila nobene pametne reči več. Pametnih reči se menda ne splača več tiskati, ker ne prinesejo v blagajno nobenega pametnega dobička. Ali pa Cankarjeva založba: hiša je vedno slovela po izredno kvalitetnih domačih in prevodnih programih in zbirkah, tudi takšnih za najbolj zahtevno bralsko publiko. Zdaj je več mesecev trepetala pod grožnjo, da jo bodo kupili prav Drzni znanilici in iz nje naredili masovno proizvajalko dosti bolj donosnih kuharic in ženskih revij. Ko se je pred nekaj dnevi izvedelo, da sta DZS in Mladinska knjiga sklenili kupčijo, po kateri Cankarjeva pripada slednji, so si Ivanovi uredniki oddahnili: hvala bogu, pri Mladinski vsaj vedo, kaj je to knjiga. >>Ana, komentarji
Bliža se prva obletnica. Aktualnost političnega, zgodovinskega, sociološkega, etičnega in filozofskega dogodka, povezanega z datumom 11. september 2001 in krajem New York, še dolgo časa ne bo izhlapela. Izčrpni članki še vedno polnijo časopisne strani, v pripravi so knjige in filmi na temo delno verificiranih utopičnih oziroma distopičnih razodetij, ki so predstavljeni v možni realnosti in v kronološkem zaporedju. Njihova naloga je zbistritev duha v upanju, da nam razodenejo vzročno-posledične segmente datiranega pripetljaja. Nekatera dejstva so znana, druga bodo to šele postala. Ogromno je še nepojasnjenih, nepreverjenih, skritih in docela misterioznih, v tančico skrivnosti ovitih »grozodejstev«.
>>komentarji
Tokrat brskamo po avtobiografski izpovedi Sonnya Bargerja in ugotavljamo, kaj ima motorizem, posebno pa Hell's Angels, skupnega z globalizacijo.
 >>lucy, komentarji
vsako prvo soboto ob dveh popoldan na 89,3 >>komentarji
Neverjetno je, kakšen teater se zganja okrog režiserja Tomaža Pandurja in njegovega dela. Nazadnje spet včeraj na Ljubljanskem gradu ob slovenski premieri Hazarskega slovarja, predstavi, ki je nastala zdaj že po kultnem postmodernističnem romanu srbskega pisatelja Milorada Pavića, ki si je v zgodnjih osemdesetih prislužil nagrado Frankfurtskega knjižnega sejma in celo nominacijo za Nobelovo nagrado za književnost.
>>Amelia, komentarji
PREDMESTJE Vinka Möderndorferja, družbeno-kritičen roman, ki se tekoče bere kot zgodba o čustveno otopelih in socialno odtujenih junakih. Druščina štirih odsluženih žrebcev se dnevno srečuje na kegljišču. Sicer nikoli ne podrejo nobenega keglja, ampak podirajo, ne da bi vedeli drug za drugega, zavaljeno in posteljne telovadbe potrebno »kelnarco« Štefanijo. Avtor je v opisih spolnosti pornografsko nazoren – kakor da so mehka ženska telesa, ki se pod ljubimci razlezejo kakor beljak, avtorjeva lastna fantazma. >>komentarji
LAK ZA NOHTE IN RDEČI SALONARJI ali MANTRA POSILJEVANE ŽENSKE
 "Kot da me ni" je naslov romana Slavenke Drakulić, ki je v prevodu Sonje Polanc izšel junija pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph. Hrvaška novinarka in pisateljica Slavenka Drakulić, rojena leta 1949, je s svojim tudi feminističnim pisanjem v devetdesetih prebijala opne publicističnih prostorov doma in v tujini. Njena prva objavljena knjiga v tujini je leposlovno delo, roman "Hologrami strahu", izdan v Nemčiji, druga pa v francoščino prevedena "Marmorna koža" in šele potem je Evropo začelo zanimati tudi njeno publicistično pisanje, zatrjuje v intervjuju za Zarez, v številki 24 iz leta 2000. Reportažno-esejistični teksti v knjigah "Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali", "Balkan Express" in "Cafe Europa" so bili odmevno sprejeti v svetu, ki je iztekajoči komunizem v socialističnih deželah sprejemal kot eksotiko.
>>petrak, komentarji
Živalsko srce sodobne banaško-nemške pisateljice Herte Müller je v nemškem izvirniku izšlo leta 1994, letos pa je Cankarjeva založba poskrbela za njegov prevod. V roman, ki bralca nagovarja na različnih nivojih, nas vpelje kratek, navidez nepomemben prizor gledanja fotografij, ki tudi sklene pretresljivo zgodbo o štirih prijateljih. Spoznamo jih v študentskih letih in jim potem prek prvih zaposlitev sledimo skozi mlada življenja.
>>Amelia, komentarji
Živalsko srce sodobne banaško-nemške pisateljice Herte Müller je v nemškem izvirniku izšlo leta 1994, letos pa je Cankarjeva založba poskrbela za njegov prevod. V roman, ki bralca nagovarja na različnih nivojih, nas vpelje kratek, navidez nepomemben prizor gledanja fotografij, ki tudi sklene pretresljivo zgodbo o štirih prijateljih. Spoznamo jih v študentskih letih in jim potem prek prvih zaposlitev sledimo skozi mlada življenja.
>>Amelia, komentarji
 17. Fotka je bila posvečena nakupovanju (rabljene) opreme preko interneta. Predvsem tiste, ki se jo dobi preko spletnih dražb, na primer na E-bayu. Če kupujemo z glavo, lahko prihranimo kar precej denarja in hkrati dobimo to, kar si želimo.
>>Jan, komentarji
Srpsko narodno pozorište Novi Sad je v okviru Primorskega poletnega festivala s predstavo "Mera za meru" - pri nas Shakespearovo igro poznamo pod imenom "Milo za drago" - koprski Titov trg spremenilo v dunajski dvor, na katerem so se razbohotile intrige in razvrat. Pretorska palača s svojim pročeljem, hodnikom, stebri in balkonom je bila idealna scena in je veliko pridala k avtentičnosti predstave.
>>komentarji
Vračanja so prvenec sicer mladega pesnika, študenta primerjalne književnosti v Ljubljani, ki sebe v pesmi Krpe označi kot: »star sem kot te črke, a starejši od samega sebe«. Knjiga treh ciklov z naslovi Prvo vračanje, Odselitve in Drugo vračanje je junija izšla pri Centru za slovensko književnost, v zbirki Aleph. Devetnajst pesmi, tudi takih iz več delov, priča, da so Vračanja prihod in prihajanje ter seveda vračanje na atlas slovenskega pesništva. >>petrak, komentarji
Prvenec poznane novinarke je izšel v Ljubljani pri Študentski založbi, in sicer pri Posebnih izdajah, ter Društvu Apokalipsa, pri Zbirki Aurora, junija letos, a v kolofonu piše leta 2000. Urednik Beletrine, knjižne zbirke pri Študentski založbi, Mitja Čander, je prispeval tekst na knjižnem zavihku, Mitja Čander je avtorico in prvenec predstavil na novinarski konferenci in drugih predstavitvah in žurih, Mitja Čander je opravil pogovor z avtorico v Sanjalnici na Kongresnem trgu v torek, 13. avgusta. >>petrak, komentarji
Seveda nas bo predvsem zanimalo kje se skriva Bruce Nauman... Kliknite dvojne puščice za traskripcijo intervjuja z Rajkom Bizjakom, ki je nastal ob otvoritvi Bressona v Cankarjevem domu. Intervju po vsebini presega samo razstavo, saj se dotika problemov razstavljanja v slovenskem prostoru in nenazadnje ponudi tudi alternativni pogled na vse preveč fotografsko svetniškega Bressona.
>>Jan, komentarji
Kot so globoke soteske, ki jih v milijonih let naredijo reke, tako so globoke pregrade, ki ločijo med seboj različne kulture, lahko preberemo v romanu "Globoke reke" perujskega pisatelja Jose Marie Arguedasa. Roman je kot sedmi po vrsti izšel v zbirki Moderni klasiki, pri Cankarjevi založbi, iz katere se še dobro spominjamo Šlinkovega Bralca. >>komentarji
V tokratnem Kosilu Branka Fišer predstavlja najnovejši roman Jožeta Hudečka Gluhota, ki je bil letos nominiran za nagrado Kresnik. Gre za pretresljiv roman o samoti, poosebljeni v protagonistu Otmarju Bukovniku. Protagonist je ostareli in upokojeni krojač, ki v lepem meščanskem stanovanju na nabrežju Ljubljanice živi popolnoma sam. Osamljen. Nesrečni dogodek soudeležbe pri smrti soseda pa ga potisne še globje v osamo in posledično v večno gluhoto smrti.
>>komentarji
V Evropi glede Evropske unije obstajajo štiri naravnanosti: evrooptimizem, evropesimizem, evrorealizem in evroskepticizem.
Zanima nas predvsem evroskepticizem, ker se da v zvezi z njim, kot pri nas neobstoječim, pokazati na nekaj simptomov slovenske politične zavesti. Problem evroskepticizma je, da pri obravnavi takoj zapade nacionalizmu in razumevanju naroda, kot se je razvilo v 19. stoletju. Vprašanje je, ali je možen evroskepticizem, ki bi ne bil nacionalističen? Praviloma temelji drža evroskeptika na treh premisah: izgubi suverenosti, diktaturi bruseljskih uradnikov, nezaščitenosti naravnih in človeških virov.
>>komentarji
Tretji dan po premiernem prikazu kazni za Razkolnikov zločin je Primorski poletni festival povabil na zmagoslavje drugačnega kova: v eni izmed hal Izolske ladjedelnice so slavili predstavniki institucionaliziriane norosti. Slovensko mladinsko gledališče je letošnjo sezono namreč sklenilo na obali, in sicer z uprizoritvijo glasbene drame Petra Weissa z dolgim naslovom pojasnjevalnega značaja "Preganjanje in umor Jean-Paula Marata, kakor ju prikazuje charentonska igralska družina v režiji gospoda de Sada".
>>komentarji
V primorski ediciji Artes, ki izdaja dela s področja filozofije in umetnosti, je izšla nova knjiga Andreja Medveda. Medved je že dolga leta umetniški vodja Obalnih galerij. Njihova posebnost v primerjavi z ostalimi galerijami je, da v Slovenijo mnogokrat pripeljejo kakega velikana italijanske sodobne umetnosti. Medvedova zasluga za občestvo pa je tudi ta, da je bil dolga leta odgovorni urednik Tribune, piše pa tudi pesmi in prevaja .... >>komentarji
V tokratnem Sektorju Ž vas čaka:
- pogovor z dr. Katjo Filipčič, avtorico knjige Nasilje v družini, o tem, kako slovensko kazensko pravo sankcionira nasilje v družini, kdaj in zakaj država poseže v zasebnost družine in tudi o povezavi med odnosom družbe do nasilja in zakonodajo;
- predstavitev ženske knjižnice v Londonu in italijanske fotografinje Tine Modotti;
- pogovor z londonsko pesnico Fatimo Kelleher o njenem bivanju v Sudanu.
>>Katja, komentarji
Petja Grafenauer v tokratnih Očeh, da ne vidijo (11.8.2002, ob 20.00) ponudi pregled ene od velikih bienalnih predstavitev sodobne umetnosti - Manifesta 4. v Frankfurtu. Vizualnalna razstava je manjša od Documente ali Beneškega bienala in bolj vezana na vzhodne države, oziroma ustvarjena prav za pospešitev komunikacije med vzhodnim in zahodnim svetom umetnosti. Kljub temu, da mnogokrat ni več mogoče razlikovati med deli umetnikov iz vzhodne ali zahodne Evrope, obstaja vsaj bistvena razlika v razvitosti umetniškega trga, kar je velik razlog za prebeg umetniškega potenciala na zahod. >>komentarji
|
| Najbolj brano |
