|
V tokratni oddaji, ki se je prestavila na 14. uro, se bomo, tako kot vedno, posvetili ženskim svetovom.
Na eni strani svetovom, ki se pojavljajo v življenju ženske znotraj novodobne potrošniške družbe ter njenemu odnosu do sponzorstva oz. zastonjske prostitucije. O vseh teh segmentih, ki jih je vnesla v svojo aktualno razstavo, bo govorila vizualna umetnica Antea Arizanović.
Na drugi strani pa svetovi feministične ameriške znanstvene fantastike in znotraj njih koncept interseksualnosti kot upor proti vsiljeni heteroseksualnosti - o tej temi pa bo spregovorila Tea Hvala.
Bodi to dovolj, a ne vse ... (več si preberite na naslednji strani)
Če vas prevzema radovednost, vabljene in vabljeni k poslušanju!
Opozarjamo pa vas tudi, da če niste z ljubljanskega območja, lahko oddaji prisluhnete tudi preko interneta. >>JasminaJ, komentarji
 Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je Nataša Skušek v ljubljanski galeriji P74 odprla samostojno razstavo z naslovom Mamica, dojilja, žena, negovalka. Medtem, ko je širna Slovenija neprizadeto zrla v televizijske sprejemnike in se spraševala, ali bodo naslednje leto resnično modernizirali dolgočasno proslavo, so si obiskovalci v Šentvidu zastavljali povsem drugačna vprašanja.
>>vizualka, komentarji
Trije večeri krat trije pesniki krat trinajst let je natančno liho število sto sedemnajst pesnikov, kolikor znaša bera med ljudmi že dobro poznanega pesniškega festivala.
»Začenjam verjeti, da pesem ne more nastati iz sedanjosti. / Njo preprosto zapišejo naši spomini / na nek dogodek, ki se je zgodil, ko nismo / niti slutili, da je takrat nastajala poezija.« (Pavle Goranović, prevod: Tone Škrjanec) >>petrak, komentarji
Obiski družinskih prijateljev so ritualna početja. Narezek, potica ob čaju ter izmenjava komplimentov se pogosto zaključijo z neprijetno aktivnostjo – ogledom posnetkov s poletnih dopustov. Zbrani se hitro razdelijo na zdolgočasene goste in raznežene domače, ki zadovoljno introspektirajo sleherni prizor svojih otrok. Gibljive ali statične, slike očitno dokumentirajo nekaj, kar ima pomen le za tistega, ki jih je posnel. Lahko bi rekli, da so del njegovega očesa in kot take izraz njegovega pogleda na svet. Potrjujejo obstoj soljudi, ki definirajo prostor, znotraj katerega se upravljalec snemalnega aparata samozavestno giblje. Za stranskega opazovalca so nezanimivi, ker ne zadevajo njegove bivanjske sfere. >>Iva Kosmos, komentarji
 Arterija se po dveh letih seli: PO NOVEM JE NA SPOREDU VSAKO DRUGO IN ČETRTO SREDO V MESECU, VSAKIČ OB 20.00. S prvim marcem se bo zamenjala tudi urednica oddaja. Petjo bo nadomestila MAJA SMREKAR. Arteriji se torej obetajo novi časi. Tokrat pa prvič v sredo zvečer:
Maja ponuja recenzijo razstave Drugačna stanja Elene Fajt v galeriji Alkatraz. Miha C. recenzira razstavo Spreminjevalec Jake Železnikarja na Prušnikovi. >>vizualka, komentarji
Janez Pipan, ravnatelj Drame je izrazil prepričanje, da je današnji čas lačen velikih zgodb. Po njegovem mnenju hlepimo po tistih univerzalnih zgodbah, katere so se v postmoderni umaknile fragmentarnim, posebnim pripovedim. Poleg tega so v omenjenem gledališču v zadnjem času očitno zelo popularne romaneskne dramatizacije. Samo v letošnji sezoni omenjenega gledališča smo bili priča uprizoritvam Bartolovega Alamuta, Skubičevega Fužinskega bluza in romana Katarina, pav in jezuit Draga Jančarja, lani pa so najbolj izstopali Bratje Karamazovi Dostojevskega. >>nika arhar, komentarji
Zadnjega januarja ob štirih popoldne smo v prostorih Male drame pričali razgovoru o dramatizacijah v slovenskem gledališkem prostoru. Pogovor je v okviru Fabule moderiral Mitja Čander, prisostvovali pa so še Janez Pipan ravnatelj ljubljanske drame, režiserja Dušan Jovanović in Mile Korun, dramatičarka Ana Lasić, pisatelj Andrej Skubic in gledališki kritik Peter Kolšek. >>Nika Leskovšek, komentarji
Kar je podvojeno, je resnično. Kot igra v igri, kot sanje v sanjah. Če sanjamo, da sanjamo, potem so te druge/notranje sanje metafizično ˝resnične˝. Kaj pa vse tisto vmes – med realnim, resničnim in utopijo? Kje in kaj je sploh tista ozka in zabrisana meja, ki svojo ločenost ves čas prestavlja in z njo variira na tisoč in en način? Zgolj ščepec vprašanj, ki jih je udeleženec tokratnega predavanja lahko (ne)hote odnesel s seboj.
>>Zala Dobovšek, komentarji
V torek zvečer se je v Gromki odvijal večer poezije pesnika Bojana Andjelkoviča, z gostom Miklavžem Komeljem ter prikazom kratkega filma Aleksandre Čalić – Keke in Jane Prepeluh in video del beograjskega umetnika Agana Papića. V intimnem vzdušju se je najprej odvrtel Kekin in Janin kratki film z naslovom Pank nije mrtav Kennedy, nato pa se je večer nadaljeval v slogu nekakšnega performansa, ki je potekal kot preplet gibljivih slik videa in poezije, ki sta jo, menjajoč se, interpretirala Bojan in Miklavž. >>Maja Smrekar, komentarji
Korak stran od Mladinskega gledališča, takorekoč na domačem dovozu, mimo napol razpadajočih objektov v prenovljeno Staro pošto. Domače in hkrati tuje, staro, a v posodobljeni verziji. Navidezno nezdružljiva pa tudi nerazdružljiva nasprotja, ki so se tekom dogodkov le še stopnjevala. Vsekakor pa izvrstna uvertura v misterioznost, okrutnost in bizarnost izganjanja čarovnic. Da, prav to smo namreč nadaljnji dve uri v družbi četrtega letnika AGRFT in skozi režijski pogled Jureta Novaka tudi počeli. Iskali in izganjali hudiča iz vseh prisotnih teles. >>Nika Leskovšek, komentarji
Tokratni Artefakt smo iskoristili za osebno promocijo: govorili smo o literarno vizualnem hepeningu NOTARNJI EMIGRANTJE, ki se bo zgodil v torek, 31. januarja ob 21:30 v klubu Gromka na Metelkovi:
1. PESNIKI:
- Bojan Andjelković (Beograd) 
- Dr. Miklavz Komelj (Ljubljana)
2. VIDEO DELA:
- Dr.Agan Papić (Beograd)
3. KRATKI AMATERSKI FILM: Pank nije mrtav Kenedi
- Dr. Keka Čalič (Fužine)
- Jana Prepeluh (Šiška)
Poglej več. >>Bojan Anđelković, komentarji
Arterija brezplačno ponuja:  Zadnji skok v projekt Oscilacije – trideset dni zvoka v Moderni galeriji.
Obisk Equrne in ra zstava dveh umetnic: Amalie Perez Molek, slikarke argentinskega porekla in slovenske slikarke Barbare Kastelec S tiskovne konference bosta v Arterijo skušali prinoreti Polonca Lovšin in Urška Jurman. Prvi boste izvedeli, kaj se skriva za platnicami novoizdane Maskine knjige z naslovom Ready to Change. >>vizualka, komentarji
Tokrat bo oddaja Sektor Ž na sporedu izjemoma tretjo soboto v mesecu.
Obelodanili bomo, ali je Drobničevo ministrstvo objavilo razpis za otvoritev novega Centra za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. Razpis so obljubili za mesec januar. Kmalu bo februar. Kaj pa potem?
Obrnili pa smo se tudi na Karitas, ki je pred časom napovedal, da bo skušal na svoja ramena prevzeti dejavnost pomoči žrtvam trgovine z ljudmi.
Preleteli bomo življenje in delo dr. Angele Piskernik, prve slovenske naravovarstvenice, ki je med drugim tudi "mati" Triglavskega narodnega parka.
Na koncu pa se bomo pogovarjali še z Zdenko Kristan, avtorico knjige "Materinski mit: kultura, psihoanaliza, spolna razlika".
>>JasminaJ, komentarji
V torek, 17. januarja je v ljubljanski galeriji Kapelica, kopica nadebudnih obiskovalcev v roke prisrčnega robota polagala bankovce in kovance. Čudo tehnologije, ki bo na ogled do 3. februarja, je sestavljeno iz odpadnih materialov sodobne tehnologije. Avtor - kipar Sašo Sedlaček je zbral stare tri-osem-šestke, črnobeli zaslon, nekaj žic in dva delujoča cd playerja in jih sestavil v prisrčnega robota. >>vizualka, komentarji
Tokrat bo oddaja izjemoma en teden prej kot ponavadi, torej v soboto, 14.1. ob 17h
Na januarskem jedilniku vam bomo najprej ponudili 'novičke' iz LGBT sveta, nato v rubriki 'Akcija-reakcija' pregled naših LGBT literarnih založb (Vizibilija in Lambda); intervjujema z odgovornima urednikoma teh dveh založb bo sledila recenzija pravkar izdane knjige Nataše Sukič: Desperadosi in nomadi (Vizibilija). 'Komentar' pa bo namenjen naključnim izjavam folka, ki ga bomo povprašali po poznavanju lezbične in gejevske literature. 'Kruzing po sceni' pa vas bo povabil na prihajajoče LGBT dogodke. Glasbo bo tokrat prispevala Tea. Hvala! >>Vesna Vravnik, komentarji
 Poslušalstvu se obeta drugi del poročanja in razmisleka ob projektu Oscilacije, ki ga je pod drobnogled vzela Maja.
Sledile bodo novice iz tujine, natančneje recenzija velike razstave o Dadi, ki sta si jo Selman in Katarina ogledala v Parizu. V teh mrzlih dneh pa se je v ŠKUC-u očem ponudila razstava Pogledi. Gre za pogled na sceno madžarske sodobne umetnosti, ki jo je za ŠKUC pripravila Alenka Gregorič. Z njo se bo v studiu pogovarjala Petja. >>vizualka, komentarji
˝Dva igralca, ki (se) dvoumno igrata, v spremstvu leteče hrane in posvečenega kadila˝ V koprodukciji E.P.I. Centra in Mestnega gledališča ljubljanskega so na Mali sceni 6. januarja premierno uprizorili Kvartet Heinerja Müllerja. Radikalen, nenavaden in časovno izjemno tranziten dramski tekst znamenitega nemškega dramatika je režiral Sebastijan Horvat. Kvartet in Horvatov režijski pristop sta uspešno poskrbela za nastanek postdramske sfere. In ta v svojem enormnem in veličastnem volumnu nemalokrat poskrbi, da se gledališki jezik demonsko spreobrne, razdrobi in preobleče. Medtem ko gledalec ostaja v mrežah nejasnosti gol. >>Zala Dobovšek, komentarji
 V Fotki ste lahko prisluhnili Goranu Bertoku, kontorverznemu slovenskemu fotografu, čigar razstava je na ogled v Galeriji Kapelica. >>pavelk, komentarji
 Po Je že v redu mama iz leta 1997 je Roza pri KUDu France Prešeren tokrat na plan bruhnil zbirko Tih bot dedi. Andreja Rozmana Roze verjetno ni potrebno podrobneje predstavljati. Povejmo le, da je bilo tudi letošnje leto zanj plodno. Predstave Obisk in Kabarete Simplozij se neutrudno dogajajo, pred kratkim so mu podelili Ježkovo nagrado in zdaj je udaril med Slovence z Dedijem. >>vizualka, komentarji
 Nikakor nočem reči, da je dober pisatelj nek poseben genij z nadnaravno močjo. Ampak dejstvo je, da obstajajo dobri, slabi in brani pisatelji. Dobri so navadno tisti, ki s svojo knjigo ponudijo še kaj več od dramatične zgodbe. To je lahko zanimiv in svež način pripovedovanja, vstop v neznane svetove ali neznan način vstopa v znane prostore sveta in še in še bi lahko naštevali. Slabi romani so tisti, ki nimajo nič od tega in jih povrh tega še nihče ne bere. In potem so tu še brani romani, romani hiti, bestsellerji. >>vizualka, komentarji
Zadnja Arterija v letu 2005 ni lenarila. Prisluhnite in berite:   V Moderni galeriji je Petja skočila v 2/3 30. let slovenske umetnosti in napasla oči na konservativnih stvaritvah tistega časa.
Maja je v Mali galeriji oscilirala v zvokih, ki jih tam puščajo umetniki pod taktirko Bojane Piškur. Peter je moško zakorakal v svet Marka Kovačiča in pogledal, ali se nam po Plastosih obeta kaj novega. >>vizualka, komentarji
V božičnem Artefaktu bomo govorili o sodobni umetnosti in sodobni filozofiji.
Tko, na splošno... +++ special guests! +++ music! =
Slišimo se to soboto v 17h!
>>Bojan Anđelković, komentarji
Kot da bi rekel:”C’est la vie comme ca”, rečeš:”To je Ernest.” Takšen je svet in tukaj se ne da storiti nič. Takšen je Ernest, milo naj mu sveti svobodno sonce, črn maček. Ženski se ustavi menstruacija, če se nanjo obesi vranica črne mačke. Zares grozno, kajne? Pravijo, da lahko mačka ubije žensko in prevzame njeno obliko. Ubija tudi človek. Če ne ubija, potem vlada; najprej živalim, potem ljudem. Zgodovina religije je zgodovina spoznanja, da izkoriščanje ljudi prinaša več, kot pa njihovo neposredno pobijanje. >>Peter Karba, komentarji
V NUK-u se je včeraj zgodila tiskovna konferenca MEHATRON::NOORDUNG Dragana Živadinova, na kateri je predstavitev potekala v dveh sklopih. Prvi je bil 113. obletnica  rojstva Hermana Potočnika Noordunga, drugi pa kot obeleženje minulih ter predstavitev in napoved novih načrtov predstav Živadinova. Tema konference se je torej gibala od samega Potočnika Noordunga - kot temeljnega vira navdiha – pa vse do konkretnih gledaliških projektov, ki še čakajo na svojo realizacijo. Vsem prisotnim so podarili tudi ˝vstopno karto˝ za udeležbo druge ponovitve predstave Noordung leta 2015. >>Zala Dobovšek, komentarji
Ustvarjalci Vie negative so se tokrat soočili s kaj zanimivim in pomenljivim grehom, in sicer s pohoto – enim izmed sedmih izvirnih grehov, ki ga jih je naložil stvarnik. Sedemletni gledališko-raziskovalni projekt Via negativa pod idejnim vodstvom Bojana Jablanovca nam je do sedaj predstavil in podrobneje razkril grešne teme Jeza, Požrešnost in Pohlep. Letos pa nas torej soočajo z razsežnostmi pohote. A navkljub mikavni in dražljivi tematski vsebini tokratne uprizoritve, bo nemara marsikdo zaradi previsokih pričakovanj odšel od tam nepričakovano mlačen. >>Zala Dobovšek, komentarji
"Visenje" okrog Kinodvora se je zaključilo v soboto zvečer s podelitvijo nagrad, predvajanjem zmagovalnih filmov in koncertom GUSTAV, www.animatekafestival.org/2005.
V nadaljevanju sledi prelet podeljenih nagrad in program letošnjega festivala Animateke - Hanging around 2005.
>>SanaBi, komentarji
"Ker ravno igrajo pachango, si Marie-Thérčse zaželi plesa. Toda na plesišču ni nikogar drugega in vsi ljudje pri šanku ju gledajo. Vsi se smehljajo. Nasmeh ob pogledu na dekle, ki ob vsaki noti, ki jo zaigra orkester, izraža svojo mladost s stegni, z nogami, z rameni, z velikim zdravim nasmeškom na ustnicah. Raznežen nasmeh tudi ob tem petdesetletniku, ki si ne beli glave s plešo in trebuhom, tako veselo pleše."
Sodobna kongoška frankofona kratka proza prvič, zgodba Gospod Poslanec Henrija Lopeza, to nedeljo v oddaji Tu pa tam, skoraj natanko ob dvajsetih.
Interpretacija: Botz, Tjaša in Nina
Prevod: Katja Zakrajšek >>petras, komentarji
Kot vedno so najprej sledile novičke iz GLBT sveta, ki jih je pripravila Tatjana Greif, v rubriki Akcija-Reakcija smo sledili festivalu gejevskega in lezbičnega filma ter se pogovarjali s predstavniki vseh treh lokacij, kjer se je odvijal letošnji festival, v Komentarju smo izpodbijali izjave dr. Ivana Štuheca, v nadaljevanju pa je literarno uč na Goldsteinove Homo konzerve vrgla še Tea Hvala. Za konec pa smo prebrali še odprto pismo izjave za javnost ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, ki jo je pripravil DIH. >>Vesna Vravnik, komentarji
"Koliko svetov je torej?" V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je v mesecu decembru napočil čas za premierno uprizoritev njihove letošnje mladinske predstave. Dramska adaptacija Nicholasa Wrighta Njegova temna tvar je narejena po predlogi romana Philipa Pullmana. Skoraj triurna predstava, ki zahteva močno koncentracijo – še posebej pri mladi publiki – poleg metafizike zastavlja aktualna vprašanja o veri, razumskih zmogljivostih ter vsakovrstni moči človeka. Vse te zagonetke pa se izvršujejo v znanstvenofantastičnem svetu, kjer se splošna merila in načela morda na trenutke stikajo z našimi, v principu pa predstavljajo popolnoma nov in presenetljiv svet. >>Zala Dobovšek, komentarji
Tema Fotke so bili trije pripadniki Düsseldorfske fotografske šole: Andreas Gursky, Thomas Ruff ter Thomas Struth. Skupaj predstavljajo enega izmed bolj značilnih fotografskih stilov ali pogledov, ki v zadnjih desetletjih polnijo eminentne umetniške galerije širom sveta.  >>pavelk, komentarji
|
| Najbolj brano |
