Tokrat Fani Moser in Berta Pappenheim pripravljava oddajo o - končno tudi za slovenski prostor aktualnem tipu subjekta - serijskem morilcu!
Ne zamudite ... >>
Berta Pappenheim, komentarji
| Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo. Povezava na novo spletno stran je tole |
|
|
Dokumentarni film Češke sanje se začne s posnetkom iz leta 1989. Komunistična oblast pod taktirko velike Rusije je padla. Z njo pa so padali po tleh ljudje, ki so jih vojaki vlekli po ulici. Temu posnetku sledi prikaz iz leta 2002. Toda tokrat ljudje padajo po tleh, ker se prerivajo ob vhodu v nov supermarket. Na Češkem so namreč v nekaj letih zgradili nekaj manj kot 130 trgovinskih centrov. In še jih gradijo. Pa tudi ljudje še vedno padajo čez ograje. 
Zlata ptica je eno tistih priznanj, ki je preživelo dolga leta skorajda brez prekinitev. Začetki podeljevanja omenjene nagrade za umetniške dosežke na področju kulture segajo v leto 1975, od tedaj do današnjih dni pa jo je prejelo že 205 nagrajencev. Prelomno leto je bilo menda 1994, ko je patronat nad podeljevanjem tega prestižnega naslova pripadel Liberalni akademiji. Ta je bila ustanovljena leta 1992 kot Društvo za proučevanje politične demokracije, kot pa pove ime samo, še bolj pa obrazi na podelitvi, je Liberalna akademija nekakšen kulturniški odsek Liberalno demokratske stranke.
Prejšnji teden so v Cankarjev dom ponovno pripotovale pravljice. V Ljubljani so ostale tri dni, od srede do petka, v času, ko je potekal že deveti pripovedovalski festival Pravljice danes. Tri pravljičarske dneve so zaznamovala individualna in skupinska pripovedovanja, na katerih so se predstavili poklicni pripovedovalci, igralci, glasbeniki, ilustratorji, knjižničarji in raziskovalci pripovednega izročila. 
15. Slovenski oglaševalski festival ali krajše SOF, je letos potekal od srede 28. marca in se zaključil v petek 31. marca zvečer. Lokacija: pretežno Portorož. Za uvod poslušajmo zmagovalni radijski oglas, ki pripada agenciji Publicis d.o.o., z naslovom: Izredni dizel.
V nedeljski oddaji nam bo nekaj pesmi prebral Tomaž Šalamun. 
V sobotni oddaji bo v Sloveniji rojeni, a v Krakovu živeči pesnik slovenske matere Miloš (tudi Milosz) Biedrzycki s svojimi pesmimi spletel pot do Poljske in nazaj. 
Gledališče Konj, ki je prepoznavno predvsem po svojih lutkovnih predstavah za odrasle, tokrat preseneča najmlajše ljubitelje lutk. Njihovo značilno idejno-oblikovno robatost, črni humor in pikrost so za trenutek postavili ob stran in se v celoti posvetili otroškim očem. Predstavo Kroki in prijatelji Mete Brulec in Silvana Omerzuja, ki je bila premierno uprizorjena 29. marca v Cankarjevem domu in je nastala v tamkajšnji koprodukciji, je spretno in tenkočutno izpeljala animatorka Ajda Rooss Remeta. Uprizoritev skozi prigode krokodila Krokija, ki praznuje rojstni dan, pripoveduje o intimni občutljivosti, pomembni vlogi prijateljev, otožnosti, skromnih željah in prikupnih presenečenjih. Spomni nas, da nič na tem svetu ni samoumevno. Niti rojstni dan, še manj prijatelji, da sadne torte sploh ne omenjamo ... 
Na knjižnih policah se je pred kratkim pojavila knjiga, ki odpira, še vedno močno v meglo zavito, temo naše polpretekle zgodovine. Pod drobnogled je postavljeno obdobje po drugi svetovni vojni, aktualno za burjenje domišljije, ki pa je v zgodbi žal siromašnejša od resnice same. Nikoli namreč ne bomo vedeli za vse grozote shizofreničnega uma, ki razkrivajo temno plat tedanje revolucije, saj se je ta skrivala pod svetlimi parolami. Knjiga Franceta Fajdige je zgolj boren obris dejanskega stanja, a vendar zadosten indikator še vedno skelečih ran.
Po predvidevanjih akterjev Vladnega Strateškega Sveta za gospodarstvo naj bi po vstopu v območje evra leta 2007, v Sloveniji prešli na nov sistem obdavčevanja z uvedbo enotne davčne stopnje. Enotno davčna stopnja naj bi veljala za davek od dohodka pravnih oseb, za DDV in dohodnino. Vladni finančniki in promotorji projekta razlagajo, da je namen predlagane davčne reforme razbremeniti gospodarstvo, povečati konkurenčnost, doseči bolj preprost in pregleden ter pravičen davčni sistem. 
Biti gej ali lezbijka in živeti v Sloveniji še vedno ni niti približek optimalnega življenja, ki ga imajo na razpolago heteroseksualci. Dejstvo je, da živimo v heteroseksistični državi, kjer vlada heteronormativnost. Te norme so tako močno navzoče, da jih niti ne opazimo več, saj so se zajedle v našo podzavest. Spremljajo nas na vsakem koraku. So kot vseprisotni opazovalec, ki nam diha za ovratnik, in postavlja v vnaprej določen okvir. Vsa odstopanja so tako očitna, da bodejo v oči. Leta 2002 je več kot polovica Slovenceljnev odgovorila, da za svojega soseda nočejo imeti geja ali lezbijko. Geji in lezbijke, ki klonijo pod temi pritiski, si še danes natikajo heteroseksualne maske in se kot kameleoni na preži pomešajo v heteronormative. Posledice so lahko tudi pogubne. 
Založba V.B.Z. je lansko leto v sklopu izbrana dela hrvaške književnosti izdala četrti naslov Miljenka Jergovića v slovenščini. Po Mami Leone, Sarajevskem Marlboru in Orehovih dvorcih imamo tako prevedeno še novelo Buick (beri: bjuik) Rivero, sicer štirinajsto knjigo enega najbolj znanih tako literarno kot splošno medijskih osebnosti v sosednji bratski republiki. Knjiga je prejela nagrado Hrvaške matice za književnost in umetnost August Šenoa. Prevod je delo Jurija Hudolina. 
Gregor Strniša, poznan predvsem kot član All Capone štrajh tria, se je že nekaj časa poigraval z idejo ustvariti zabavno, razumljivo opero, dostopno širšemu krogu občinstva. Nekaj med klasično opero in muziklom. V soboto, 25. marca je ta ideja dočakala svojo javno realizacijo v Stari elektrarni. K sodelovanju je povabil klarinetista Andreja Zupana, čelistko Špelo Avsec in kontrabasista Piera Malkoča, sam pa je sedel za klavir. Mini orkestrčku je dodal še tri izšolane operne pevce, pod libreto pa se je podpisal Iztok Lovrič. Skupaj torej osem ustvarjalcev, ki jih je pod okrilje vzelo Gledališče Glej. Po slabem letu polnega angažmaja, ura in pol zabave ni izostala.
Nedeljska gostja bo Maja Vidmar, nagrajenka Jenkove nagrade, nagrade Prešernovega sklada, poleg teh pa je bila lani nominirana še za Veronikino nagrado.
Oddaja Cigule migule je dobila sestrico! To nedeljo bo svoj termin odstopila novi pravljičarski oddaji Divja jaga, v kateri bomo predstavljali slovenske ljudske pravljice v njihovi “izvirni” zvočni podobi. Poslušali bomo terenske posnetke, pravljice analizirali, opozarjali na njihove posebnosti in jih umeščali v širši kulturni kontekst. Oddaji se bosta izmenjevali na 14 dni. 
"Je tipični urbani pesnik, v njegovem pesništvu igra prevladujočo vlogo Bruselj, po katerem pohaja kot globoko osamljen, pogosto ciničen, a pozoren opazovalec," sta zapisala prevajalca. 
V četrtek, devetega Marca, so v tretjem nadstropju Slovenskega etnografskega muzeja, odprli stalno razstavo, Med kulturo in naravo. Snovalci razstave so na ogled postavili tri tisoč, izmed več kot trideset tisoč predmetov, kolikor jih hrani ustanova. Razstava je razdeljena v pet razdelkov: Predmeti življenja - predmeti poželenja, Voda in zemlja, Potrebno in nepotrebno, Družbeno in duhovno ter Odsevi daljnih svetov. Štiri petine razstave predstavlja izbor slovenske etnološke zbirke, medtem ko Odsevi daljnih svetov želijo zrcaliti stike nekaterih Slovencev, med ostalimi Barage, Knobleharja in Codellija z zunajevropskimi civilizacijami. 
Ob odprtju prestižne pregledne razstave sodobne umetnosti vzhoda »Prekinjene zgodovine« v Moderni galeriji sta štartala tudi projekta, ki sta za razliko od večine predstavljenih del povsem novi produkciji. Nika Špan dela na Projektu za prekinjene zgodovine, Društvo za domače raziskave pa je ponovno spravilo v pogon tako imenovani Kabinet, ki se nahaja v lopi na dvorišču Galerije Škuc. Slednji je tudi tema današnje recenzije.
Včeraj se je v Stari Elektrarni zgodila zvočno–svetlobna instalacija s performansom z naslovom »Sonoria«. Avtorica projekta je filmska tonska mojstrica in skladateljica Hanna Preuss. Sonoria je večdimenzionalna zvočna instalacija v prostoru, v kontrapunktu z lučjo in dialogom z ekspresijo giba človeškega telesa. Razvija se od teme z močnimi, čustveno nabitimi, gibljivimi zvočnimi kompozicijami, do skrbno oblikovane svetlobe, ki spreminja prostor. Avtorica delo imenuje zvočni akvarij, v katerem gledalec lebdi med temo in svetlobo, prepuščen pripovedni moči zvoka. Igralka Nataša Burger ga, potopljenega v gibljivi zvočni svet, nezmožnega zavestnega nadzora nad vdorom zvoka in svetlobe, popelje v intimno popotovanju po lastnih tako prijetnih kot tudi grozljivih čustvenih pokrajinah.
Pozdravljeni. V današnji oddaji boste slišali Petjin odličen prevod članka o vodenju politike ameriškega predsednika, ki jo v navezavi s sodobno umetnostjo parafrazira Dyske Suematsu. Članek je bil objavljen v časopisih Furtherfield in This is not a Magazine z naslovom »Umetnost George-a W. Busha ali Kaj pa, če bi bil Bush umetnik?«. Miha je obiskal bogato razstavo ulične umetnosti z naslovom »Street Art, Stensili, posterji in stikerji / Low-Tech re-akcija", ki se odvija v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Maja pa razmišlja o sporočilu interaktivne instalacije, ki te dni gostuje v Kiberpipi. Avtorica je korejska umetnica po imenu Jee Hyun Oh. Na luciden način prikazuje svojo vizijo sistema človeških odnosov, kar reflektira v svojem delu z naslovom »Vrt vozlišč«. 
V torek, 14. marca, je slovensko gledališko občinstvo prvič navezalo stike z Bothom Straussom, domnevno vodilnim nemškim dramatikom po smrti Heinerja Muellerja [heinerja mülerja]. V Slovensko mladinsko gledališče je namreč leto po svoji praizvedbi vkorakala »intelektualna bulvarka« Ena in druga. Kot prvemu stiku s tako pomembnim avtorjem pritiče, smo pod taktirko Ivice Buljana sledili vodenemu vpogledu v življenje in dramatiko avtorja. Plast za plastjo nam ga je odstiral povezovalec programa iz sveta šovbiznisa - Lado Leskovar. 
Značilnost filmskih festivalov v Ljubljani, ki se odvijajo pod okriljem Jelke Stergel, je rojevanje novih sekcij – muh enoletnic, stare pa navadno izginjajo – tako na Liffu kot tudi na Festivalu dokumentarnega filma. Slednji je doživel dve novi preimenovani sekciji Making of, in Aktualno, izbor za obe je opravila Stergelova. Stalnica je ostala Alpinistični in avanturistični film, ki že nekaj let nastopa v vlogi tekmovalne sekcije. Alpinistične filme je izbirala Neva Mužič, nagrado za najboljši film pa je letos osvojil Dotik smrti Kevina MacDonalda. Stergelovo smo povprašali, zakaj so v ospredju zmeraj alpinistični filmi? 
Čeprav "Kranjec moj mu osle kaže", peti on ne jenja ... 
Le začniva pri Prešerni ... 
V torek, 14.marca, ste si lahko v Cankarjevem domu ogledali najnovejši dvourni spektakel Wima Vandekeybusa [vim vandekejbusa] in njegove zasedbe Ultima Vez [ultima ves]. Belgijski režiser, koreograf, igralec in fotograf, Wim Vandekeybus, vam je lahko ostal v spominu še iz lanskoletnega gostovanja s predstavo Zardevanje (Blush). Poznan je tudi prek daljnih ali še obstoječih sodelovanj s slovenskimi ustvarjalci kot so Branko Potočan, Ana Stegnar in Mala Kline. 
Predstavljajte si, da Franz Kafka nenadoma oživi. Ko hodi po ulici, ga frapirani mimoidoči občudujoče gledajo, se mu nasmihajo, tu in tam ga nemara celo kdo potreplja po rami. Revežu pa nič jasno. Vse dokler ne naleti na prijatelja Maxa Broda, ki mu v zadregi pove, da je v bistvu prelomil obljubo glede uničenja njegovih zapiskov. KAJ bi se zgodilo s Kafko, če bi ugotovil, da je postal svetovno znana pisateljska ikona in da je občasno deležen prav opolzkega seciranja? Tokratna celjska uprizoritev z ravno pravšnjo groteskno začinjenostjo, učinkovitimi odmerki humorja, a hkrati v neprestanem vzporednem spremstvu literarne resnosti prikazuje eno od možnih interpretacij britanskega dramatika Alana Bennetta.