Stanislava Chrobákovae Repar je bila gostja Trnovskih tercetov 2007. Svoje pesmi v slovaščini, lastne prevode v slovenščino in tudi pesmi, ki so nastale v slovenskem jeziku, objavljene pa so v reviji Apokalipsa, je prebrala 7. februarja v Kudovi dvorani v Trnovem.
Ponovitev oddaje bo v soboto, 24. marca 2007, ob 24. uri. Prisluhnite! >>
petrak, komentarji
V pomladno marčevski oddaji Sektor Ž, se pogovarjamo z Lidijo Tavčar o knjigi "Odsotnost/prisotnost likovnih ustvarjalk v leksikonih in enciklopedijah". V knjigi je predstavila kar 217 likovnih umetnic, ki so ustvarjale od konca 18. stoletja do 80-ih let 20.stoletja. 
Ta teden je Cankarjev dom gostil premierno uprizoritev mariborskega baletnega ansambla z naslovom "Gospodarji časa", ki je nastala pod koreografsko taktirko Iztoka Kovača. Ta je domačo in tujo plesno sceno zaznamoval predvsem z delovanjem v skupini En-Knap, v sklopu katere je ustvaril veliko sodobnih predstav ter si priplesal več pomembnih nagrad. Tokrat pa se je Kovač spopadel z drugačnim zalogajem, in sicer s klasičnim baletom. 
Tokratni odprti termin za festivale je posvečen 9. mednarodnemu Festivalu dokumentarnega filma, ki se je v sredo pričel odvijati na platnih Cankarjevega doma. V intervjuju se pogovarjamo s Simonom Popkom, vodjo filmskega programa Cankarjevega doma, o programu festivala.
Z direktorjem Festivala dokumentarnega rock filma - DORFa, ki je minuli vikend potekal v Vinkovcih, se pogovarja BIgor.
Založbi Sanje pri izbiri knjig za izdajo uspevajo maloverjetne kombinacije. Veliko knjig, ki so izšle pod okriljem te založbe, pa naj bodo to dela Orhama Pamuka, Tiziana Terzianija ali navsezadnje tudi Vladimirja Bartola, je izredno berljivih. Hkrati pa ta »berljivost« ni sinonim plehkosti vsebine, temveč so te knjige izjemno kvalitetno čtivo. Takšna je tudi knjiga »Pokoplji me pokončno«, ki jo je napisala Isabel Fonseca. Podnaslov te knjige nakazuje tudi v Sloveniji aktualno temo: »Romi in njihovo potovanje«.
Slovensko mladinsko gledališče je v petek premierno uprizorilo Visoko pesem, ki je nastala pod režiserskim očesom Jana Decorta in dramaturško dlanjo Singrid Vinks. Uprizoritev se uvršča v tematski sklop predstav, ki nastajajo po navdihu ljubezenske korespondence in ki ga je decembra lani načel Silvan Omerzu z uprizoritvijo Kleist. Tokrat se je za besedilno osnovo vzelo svetopisemsko besedilo, ki ga lahko beremo v stari zavezi in ki po tradicionalni krščanski razvrstitvi spada med modrostne knjige. Pogovarjali smo se z dramaturginjo Singrid Vinks: 
Prejšnji teden je v 77. letu starosti umrl en najbolj razvpitih filozofov današnjega časa, kontroverzni francoski sociolog Jean Baudrillard. Če ne računamo Alaina Badiou-ja - ki je tako in tako sam sebe opredelil kot misleca, ki je tako rekoč »pozabil umreti« - je bil Baudrillard poslednji mohikanec francoskega intelektualnega gibanja, ki se je začelo v šestdesetih letih in ki smo ga častili z imeni strukturalizma in poststrukturalizma. Povedano z drugimi besedami: umrl je zadnji dinozaver francoske postmoderne. 
V torek, 6. marca, je Kinoteka na stežaj odprla vrata vsem ljubiteljem Stanleya Kubricka in z njegovim zgodnjim filmom "Steze slave" odprla retrospektivo tega frapantnega režiserja. Posebnost predvajanih projekcij je v tem, da se vsak film enkrat odvrti tako, kot bi si želel Kubrick – brez odmora in podnapisov, ki naj bi dekoncentrirali gledalce. 
Na prvem Festivalu dokumentarnega rock filma - DORFu, ki je čez vikend potekal v Vinkovcih, je prvo nagrado prejel slovenski film "Dolgcajt". V studiu se bomo pogovarjali z enim od avtorjev - Igorjem Bašinom - o minulem festivalu ter o nagradi.
V KUD France Prešeren imate možnost zgrabiti zvok in sliko hkrati. Mogoče si je ogledati razstavo izbranih ovitkov plošč in zgoščenk iz zgodovine pop in rock glasbe, ki sta jo v sodelovanju z Društvom za raziskovanje popularne kulture Hrvaške pripravila predsednik društva Branko Kostelnik in Vanja Babič. Razstava z naslovom "Sound and Vision" je v nekoliko okrnjeni različici kot je bila predstavljena na Hrvaškem na ogled do 19. marca.
V Navadnih ljubimcih ( Les amants réguliers ), posnetih leta 2005, Philippe Garrel s črno-belo tehniko, minimalizmom, dolgimi posnetki ter nizanjem razvlečenega trajanja in eliptičnih pospešitev podoživlja svoj maj leta 1968 - kontrakulturno izkušnjo in udeležbo na pariških študentskih demonstracijah. Scene, posnete zelo pozorno in umirjeno, se vzdržijo manipulacije z občinstvom. 
Jaka Železnikar se s svojimi aktualnimi pesniškimi deli ne uvršča v klasično definicijsko območje literature. Kot spletni umetnik tradicionalno sestavljanje besednega kolaža razširi na področje programiranja in svojo poezijo usidra na mejo med literaturo in vizualno umetnostjo. Čeprav Železnikarjeva digitalna literatura živi v hiperrealnem prostoru in virtualni brezčasnosti, je nekaj zamrznjenih momentov v obliki računalniških printov na ogled tudi v Bežigrajski galeriji. 
BIgor se javlja iz Vinkovec z DORFa - Festivala dokumentarnega rock filma.
Ariana in Jasmina pregledujeta program Rdečih zor. 
- slovenski lacanovci pregledovali stanje newyorških psih
Včasih so se gradile tovarne v vsaki vasi, danes pa se gradi velike luksuzne relaksacijske centre v samem srcu mesta. Mestna zagrebška oblast in privatni investitor sta se za hrbtom meščanov - brez temu ustrezne procedure in v nasprotju z obstoječimi predpisi - dogovorila, za rušenje stavb na Cvetnem trgu. Gre za podrtje stavb kot sta rojstna hiša pesnika moderne Vidmarja ter znanega kina "Balkan", danes "Evropa". Na njunem mestu pa bo postavljen luksuzni tako imenovani leisure center, ki bo dostopen peščici najbolj situiranih meščanov. Vsekakor gre za nedopusten poseg v kulturno identiteto mesta. Posledice bodo tudi v prometu, ki se bo po domnevah zelo zgostil. Gre seveda za osebne avtomobile, ki bodo nadomestili javni prevoz. Tako bodo posledice tudi ekonomske narave. 
- v Galeriji Kapelica zlitje telesa in stroja
Uro in dvajset minut trajajoča monodrama Poročena s seboj v produkciji Imaginarni drži z natančno in prepričljivo interpretacijo gledalca pri koncentraciji. Igralec Primož Ekart, ki se je pri monodrami podpisal pod režijo in scenografijo, je odigral in upodobil okrog dvajset ali celo več likov. Dramski tekst, ki ga je napisal pisatelj in scenarist Doug Wright, je dramatizirana življenjska zgodba o travestitu Charlotte von Mahlsdorf, prevod je delo Lije Pogačnik. 
Pesniška naravnanost portugalskega simbolista Fernanda Pessoe pušča svoje sledove tudi v njegovem edinem dokončanem dramskem delu – "Mornarju". Izhodiščno ohranjanje poetičnega naboja je še dodatno potencirano z Lorencijevim režijskim pristopom. Gledalca zapelje v izrazito notranje doživljanje Pessojevega ustvarjalnega univerzuma podobnemu razbiranju v verze ujetih pomenov. Hermetizem? Morda, a omogoča redko gledališko izkušnjo na slovenskih odrih, ki se ji kaže zgolj prepustiti.