Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja je nevladna organizacija, ki deluje od leta 1989 in je najstarejša nevladna organizacija v Sloveniji, specializirana za delo proti nasilju nad ženskami in nad otroki. Svoje programe pa širijo in začenjajo delovati tudi na drugih področjih, povezanih z nasiljem nad ženskami in z enakostjo med spoloma.
Z Dalido Horvat, vodjo programa SOS telefon, se bomo pogovarjali o »Nasilju nad ženskami in enakosti med spoloma«.
Prek telefonske linije 01/242 88 00 pa boste lahko naši gostji zastavili tudi vprašanje. >>
Art-Area 96: razstava There Is Never A Stop And Never A Finish / projekt Lost Highway (5353 bralcev) Sreda, 29. 8. 2007
Pozdravljeni. V tokratni Arteriji, oddaji za sodobne vizualne umetnosti, se bomo posvetili trem različnim tematikam in dogodkom iz sveta umetnosti, ki so se v zadnjem času zgodili v našem prostoru. Ida se je odpravila v galeriji Škuc in Alkatraz, kjer je obdelala izbor del, nastalih na večtedenskem umetnostno-antropološkem potepanju po zahodnem Balkanu, poimenovanem Lost Highway, ter dala besedo tudi kustosinji Alenki Gregorič. Miha se je sprehodil po razsežni skupinski razstavi v spomin na nedavno preminul >>
Ana Politkovska – Putinova Rusija; sreda, 29.VIII.07 ob 16.00 (3437 bralcev) Sreda, 29. 8. 2007
Dva dni nazaj so ruske oblasti mednarodno javnost, že zdavnaj naveličano vseh laži in manipulacij, izvirajočih iz Kremlja, seznanile o prijetju osmih ljudi, osumljenih umora legendarne ruske novinarke Ane Politkovske. Ta je bila sedmega oktobra lani brutalno umorjena pred vrati stanovanja. Organizatorji njenega umora naj bi bili Čečeni, kar je v Rusiji, predvsem odkar je na oblasti Putin, priročna razlaga za skoraj vsako tragedijo. In glede na mučenja, ki se na dnevni bazi odvijajo v ruskih zaporih, ne bo nič presenetljivega, če bo osmerica zločin tudi javno priznala. Kar pa nas milo rečeno čudi, je obtožba ruskega državnega tožilstva, da so Čečeni ubili Politkovsko zato, da bi škodili ugledu in menda dobremu imenu ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Festivalski termin IV.: MLADI LEVI; Zaključek; torek, 28.VIII.07 ob 16.00 (3740 bralcev) Torek, 28. 8. 2007
Potem ko smo se od petka dalje distancirali s festivalskega poročanja, so se v zadnji kvalifikacijski skupini zbrali še poslednji mladi levi. Nekateri že kondicijsko utrjeni za dolge proge, drugi, ki se šele ogrevajo za svoj veliki naskok, tretji, ki upajo, da jim bo prav tukaj uspel najboljši rezultat sezone. Vsi pa so se pridružili prejšnjim tekmovalcem v finalnem šprintu za našega naj ljubljenca.
RIMA 266: TAREK ELTAYEB - 4. del (nedelja, 26. 8. 07, ob 19.50) (2528 bralcev) Nedelja, 26. 8. 2007
Poslušali bomo letošnjega gosta Trnovskih tercetov. Pesnik Tarek Eltayeb je v dvorani KUD-a France Prešeren v Ljubljani v začetku februarja svoje pesmi bral v arabščini, za slovenske prevode pa sta poskrbela Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady.
E-sence literarnega sveta Zuzanne Govednik Kraskove, torek, 21. VIII. 07, ob 23.30 (2929 bralcev) Torek, 21. 8. 2007
V Novih pisarijah bomo s slovaško-slovensko vsestransko umetnico Zuzanno Govednik Kraskovo odpotovali na literarno potepanje po Eu-ropi. Pohajkovali bomo po dvojezičnih območjih, ribarili v psihoanalitičnih ribnikih, pokukali za ograde fikcije in se sprehodili skozi temačen geto človeške brutalnosti.
Aktualni roman Eu-ropa in minule knjižne izdaje Zuzanne Govednik Kraskove bomo v avtoričini družbi ob kritičnem spremstvu pesnice Majde Kne prelistali v torek, 21. avgusta, ob pol polnoči v Novih pisarijah.
Festivalski termin II.: MLADI LEVI; torek, 21.VIII.07 ob 16.00 (3920 bralcev) Torek, 21. 8. 2007
Festival Mladi levi se je postopoma razvil v ustaljeno vsakodnevnico večernih predstav in spremljevalnega programa. Začelo se je s predstavo Mnemopark, s katero se je festivala ponovno udeležil Stefan Kaegi, in s petkovo otvoritveno zabavo. To je spremljalo zabavno druženje, glasna glasba, sproščujoči plesni koraki in presladke torte vseh vrst. Vse to je botrovalo desetletnici dogodka. >>
Zlata vrata: Posmeh »moderni ameriški viziji«; ponedeljek, 20.VIII.07 ob 16.00 (3808 bralcev) Ponedeljek, 20. 8. 2007
Italijanski filmski poet Emanuele Crialese s svežim celovečercem odklepa zlata vrata v italijansko-ameriško preteklost. Z iskrivo ironijo in nezgrešljivim avtorskim pristopom pripoveduje zgodbo o obupanih, revnih in razočaranih Sicilijanih, ki jih zajame ameriški imigracijski trend na prelomu minulega stoletja. Z usodo konkretne italijanske družine kritično zareže v sporno imigracijsko politiko »novega sveta«, ki evropske prišleke pričaka namesto obljubljenih dreves z bankovci, neskončnih mlečnih rek in orjaške zelenjave.
Zoran Knežević: Polje soje; nedelja 19.VIII. 2007 ob 20.00 (5853 bralcev) Nedelja, 19. 8. 2007
»Z očetom sva si bila vseskozi v laseh. Najpogosteje v mojih... Ok, skoraj edino v mojih. Kajti - imel sem dolge lase.
Oče je bil urejen človek. Vedno obrit, ostrižen na krtačo. Čeprav je večino časa delal na njivi, se je vedno, ko je šel v vas po opravkih, uredil kot za na ohcet.
Jaz pa sem fural hippie imidž. Če že nisem hodil bos, sem bil obut v razpadajoče superge. Razcapane kavbojke ter pisane srajce in majice so bile moja edina obleka.
Oče je bil komunist.
Jaz pa anarhist.
Ta kombinacija, ki se je v nekaterih zgodovinskih okoliščinah pokazala za zmagovito, v najinem primeru ni obrodila sadov.«
Naslednji v nizu predstavljenih avtorjev je Zoran Knežević s kratko zgodbo Polje soje, ki ji lahko prisluhnete v oddaji Tu pa tam to nedeljo skoraj natanko ob 20.00.
RIMA 265: GIOVANNI FIERRO - 2. del (nedelja, 19. 8. 07, ob 19.50) (2269 bralcev) Nedelja, 19. 8. 2007
Poslušali bomo italijanskega pesnika Giovannija Fierra iz Gorice. Svoje pesmi je prebral na literarnem večeru mlajših italijanskih pesnikov v Kudu Franceta Prešerna v Ljubljani 30. maja 2007. Za slovenske prevode je poskrbel Tomislav Vrečar. >>
»Postaja nikoli ne počiva, nikoli ne zaspi. Zmeraj je kdo med njenimi zidovi, po peronih brbota, vlaki hrumijo na vse strani sveta,« Rudi Mlinar poetično uvede svoj sveže izdani roman Postaja. Zgodbo ogradi z zidovi ljubljanske železniške postaje in ji odmeri 24-urni dogajalni čas. Počasi, monotono in brez želenih turbolenc nas z literarnim vlakom odpelje po vsakdanu železniškega osebja, potnikov in naključnih mimoidočih, ki soustvarjajo dogajanje in atmosfero na nespečem tranzitnemkrižišču.
Evald Flisar - Mogoče nikoli: Dnevn Ški iskajne ulti Mativn odgvorov; četrtek, 16.VIII.07 ob 16.00 (5069 bralcev) Četrtek, 16. 8. 2007
Evald Flisar nadaljuje neprekinjen niz rednih knjižnih objav z romanom Mogoče nikoli. V podobi mladoletne poškodovanke glave se odpravi na eksperimentalno literarno popotovanje po robovih misterioznih spominov, preko težavnega najstniškega vsakdana do odgovarjanja na ultimativna življenjska vprašanja v eksotični Afriki. Geografsko, žanrsko, vsebinsko in slogovno razgibano pripoved pisatelj posreduje v obliki dnevniških zapisov. Kljub uporabi koncepta proosebnega kronološkega beleženja dogajanja se roman z neobičajno slogovno formo oddaljuje od neinventivnih knjižnih dnevnikov, fenomena cenenih plažnih romanov. >>
LONDONSKA PISMA: V Londonu poteka A Festival of India; sreda, 15.VIII.07 ob 16.00 (2789 bralcev) Sreda, 15. 8. 2007
Iz Londona se javlja Iva Kosmos. Poročala bo, kaj se dogaja na Festivalu Indije. Le-ta že od julija omogoča obisk različnih kulturnih dogodkov, ki predstavljajo bivšo angleško kolonijo. Festival traja do septembra. >>
NIKOLAJ JEFFS in ANDREJ PAVLIŠIČ – Borili se bomo proti njim; torek, 14.VIII.07 ob 23.30 (6131 bralcev) Torek, 14. 8. 2007
Dokumentarec Nikolaja Jeffsa in Andreja Pavlišiča Borili se bomo proti njim: Kriki k razumevanju starega nasilja nove Evrope iz leta 2004 je umetniški filmski eksperiment. Na formalni ravni poskuša razkrinkati hegemonijo spektakla v polju filmskega žanra. Pri čemer jima kot temeljna referenčna točka služi teorija pisatelja in filmskega ustvarjalca Guya Deborda ter njegova knjiga »Družba spektakla«. Debord poskuša kritično ovrednotiti duhovno izpraznjenost modernizacije, ki se vsiljuje v vsa področja javne in zasebne sfere. Zaradi specifičnih potreb ekonomskih sil pri modernizaciji Evrope se po 2. svetovni vojni začne spodbujati izpraznjenost in utilitarno razumevanje posameznika. Vendar moramo razumeti, da v to polje bivši Vzhodni blok ne spada nič manj kot tako imenovani kapitalistični Zahod.
Zaplešimo Rizling polko!; Štefan Kardoš, "Rizling polka"; pon., 13.VIII.07 ob 16.00 (6915 bralcev) Ponedeljek, 13. 8. 2007
Na nekem literarnem večeru v Murski Soboti je literat Milan Vincetič dejal, da nekaj takega kot je »prekmurska književnost« ne obstaja. Prekmurska literatura je konstrukt vseh tistih, ki poskušajo književnost kategorizirati v različne predalčke, ki jim pomagajo pri branju in dojemanju prebranega. Obstajajo pa književniki prekmurskega rodu, ki so svojo snov črpali iz prekmurske pokrajine. V šolska berila se je s takšnim početjem zapisal Miško Kranjec. Podobno snov, a na drugačen način, ubeseduje tudi Feri Lainšček. In spet na svojstven način nam le-to predstavi Štefan Kardoš v svojem romanesknem prvencu »Rizling polka«.
RIMA 264: FRANCESCO TOMADA - 2. del (nedelja, 12. 8. 07, ob 19.50) (2774 bralcev) Nedelja, 12. 8. 2007
Poslušali bomo italijanskega pesnika Francesca Tomado. Svoje pesmi je prebral na literarnem večeru mlajših italijanskih pesnikov v Kudu Franceta Prešerna v Ljubljani 30. maja 2007. Za slovenske prevode je poskrbel Tomislav Vrečar. >>
FESTIVAL 59 SEKUNDNEGA VIDEA; petek, 10.VIII.07 ob 16.00 (3938 bralcev) Petek, 10. 8. 2007
Včeraj ob deveti uri zvečer je v vrtnem atriju galerije ŠKUCu potekalo že 47. predvajanje festivala 59 sekundnega videa. Festival je prišel v Slovenijo na pobudo umetniške skupine BridA, ki je predstavila tudi edini video izpod prstov slovenskih avtorjev. Projekt sta zasnovala Irina Danilova in Hiram Levy leta 2005 na Franklinovi ulici 59 v New Yorku. Ukvarja se s praktičnim iskanjem idealnega predstavljanja nove podzvrsti video medija, torej s kratkometražnim videom. Nedvomno izhaja iz ideje festivalov enominutnega videa, ki v zadnjem času rastejo kot gobe po dežju. Zaskrbljujoče je predvsem, da večino tovrstnih predvajanj prevzema ta banalni časovni okvir brez teoretičnega razmisleka, zato pogosto forma prekriči vsebino >>
FESTIVALSKI TERMIN: Grossmanov festival filma in vina - intervju s Slobodanom Šijanom; petek, 10.8.2007 ob 13.15 (2158 bralcev) Petek, 10. 8. 2007
V Ljutomeru - na "Grossmanovem festivalu filma in vina" - so v sekciji "Retrospektive" v sredo prikazovali film "Ko to tamo peva".
Danes ob 21.30 pa bodo vrteli "Maratonci trče počasni krug".
Režiser obeh legendarnih filmov je Slobodan Šijan. Slednji je na ljutomerskem filmskem festivalu prejel naziv "hudega starega mačka".
Z njim sta se pogovarjala Maja Krajnc in Jurij Meden. >>
BOG KOT ZABLODA; sreda, 8.VIII.07 ob 16.00 (5395 bralcev) Sreda, 8. 8. 2007
Obširno knjigo priznanega pisca in znanstvenika Richarda Dawkinsa »Bog kot zabloda« je letošnjega leta v slovenskem prevodu izdala slovenska družba Modrijan. Čtivo predstavlja še enega od znanstvenih napadov na religijo. Čeprav lahko ravno zaradi svoje dolžine in obširnosti na eni in svoje relativno preproste razlage na drugi strani bralca uvede tudi v filozofijo religije – seveda skozi znanstven pogled, ki ni brez svojih pristranskosti. Sam naslov »Bog kot zabloda« sicer zveni vsaj malce populistično in cilja na čim večji obseg bralcev, kar je verjetno Dawkinsonov namen. Vendar pa nam da zadnja platnica knjige, ozaljšana s komentarji znanstvenikov in recenzentov, vedeti, da bo šlo za enostransko kritiko; saj vsi komentarji na zadnji platnici knjigi laskajo, med mnenji pa ni niti enega mnenja teoretskega teologa ali koga podobnega.
OFF REPORTAŽA: TRNFEST 2007; torek, 7.VII.07 ob 16.00 (2798 bralcev) Torek, 7. 8. 2007
Tako, pričelo se je. Enaintridesetega julija, natančneje, se je po Trnovem zapodil že šestnajsti Trnfest. Z ozirom na mnoge spremembe, ki jim nemo kima naš poklapan živelj, nas je zaskrbelo, da bi utegnil tudi Trnfest letos krneti. Stoično, elegantno, pa vendar.
Odpravili smo se na kraj dogajanja, da bi, kolikor se le da dosledno, ujeli razpoloženje organizatorjev.
Poročilo: Na Tolminskem se je ponovno zabliskala Sajeta; ponedeljek, 6.VIII.07 ob 16.00 (3589 bralcev) Ponedeljek, 6. 8. 2007
Praznina in tišina, ki ima navadno naseliti prizorišča po koncu masovnih festivalov, je na sotočju tudi letos svojevrstno izostala. To pa ne pomeni, da je nastopila nova masovka ali žanrsko uravnovešena godba. Kreativni tabor Sajeta, ki se je odvijal od 28. julija pa do 4. avgusta, ima za sabo že sedem edicij, neuradno pa se je letos zgodila devetič. Do sedaj je ostala zvesta svoji začetni ideji in zasnovi, katere so naredile ta festival za edinega svoje vrste. Pravzaprav Sajeta ni festival, temveč tabor, kar pomeni, da ohranja neko posebnost, predvsem pa, da nima ekspanzionističnih teženj, ki so mnogokrat simptom izroditve raznih festivalov.
Potem ko smo se od petka dalje distancirali s festivalskega poročanja, so se v zadnji kvalifikacijski skupini zbrali še poslednji mladi levi. Nekateri že kondicijsko utrjeni za dolge proge, drugi, ki se šele ogrevajo za svoj veliki naskok, tretji, ki upajo, da jim bo prav tukaj uspel najboljši rezultat sezone. Vsi pa so se pridružili prejšnjim tekmovalcem v finalnem šprintu za našega naj ljubljenca. 
- v Dubrovniku se je zaključil 11. festival sodobne umetnosti Karantena
V Novih pisarijah bomo s slovaško-slovensko vsestransko umetnico Zuzanno Govednik Kraskovo odpotovali na literarno potepanje po Eu-ropi. Pohajkovali bomo po dvojezičnih območjih, ribarili v psihoanalitičnih ribnikih, pokukali za ograde fikcije in se sprehodili skozi temačen geto človeške brutalnosti. 
Italijanski filmski poet Emanuele Crialese s svežim celovečercem odklepa zlata vrata v italijansko-ameriško preteklost. Z iskrivo ironijo in nezgrešljivim avtorskim pristopom pripoveduje zgodbo o obupanih, revnih in razočaranih Sicilijanih, ki jih zajame ameriški imigracijski trend na prelomu minulega stoletja. Z usodo konkretne italijanske družine kritično zareže v sporno imigracijsko politiko »novega sveta«, ki evropske prišleke pričaka namesto obljubljenih dreves z bankovci, neskončnih mlečnih rek in orjaške zelenjave. 
Evald Flisar nadaljuje neprekinjen niz rednih knjižnih objav z romanom Mogoče nikoli. V podobi mladoletne poškodovanke glave se odpravi na eksperimentalno literarno popotovanje po robovih misterioznih spominov, preko težavnega najstniškega vsakdana do odgovarjanja na ultimativna življenjska vprašanja v eksotični Afriki. Geografsko, žanrsko, vsebinsko in slogovno razgibano pripoved pisatelj posreduje v obliki dnevniških zapisov. Kljub uporabi koncepta proosebnega kronološkega beleženja dogajanja se roman z neobičajno slogovno formo oddaljuje od neinventivnih knjižnih dnevnikov, fenomena cenenih plažnih romanov. 
- rok za oddajo haikujev pri Akopalipsi - podaljšan na 20. oktober
Dokumentarec Nikolaja Jeffsa in Andreja Pavlišiča Borili se bomo proti njim: Kriki k razumevanju starega nasilja nove Evrope iz leta 2004 je umetniški filmski eksperiment. Na formalni ravni poskuša razkrinkati hegemonijo spektakla v polju filmskega žanra. Pri čemer jima kot temeljna referenčna točka služi teorija pisatelja in filmskega ustvarjalca Guya Deborda ter njegova knjiga »Družba spektakla«. Debord poskuša kritično ovrednotiti duhovno izpraznjenost modernizacije, ki se vsiljuje v vsa področja javne in zasebne sfere. Zaradi specifičnih potreb ekonomskih sil pri modernizaciji Evrope se po 2. svetovni vojni začne spodbujati izpraznjenost in utilitarno razumevanje posameznika. Vendar moramo razumeti, da v to polje bivši Vzhodni blok ne spada nič manj kot tako imenovani kapitalistični Zahod. 
Na nekem literarnem večeru v Murski Soboti je literat Milan Vincetič dejal, da nekaj takega kot je »prekmurska književnost« ne obstaja. Prekmurska literatura je konstrukt vseh tistih, ki poskušajo književnost kategorizirati v različne predalčke, ki jim pomagajo pri branju in dojemanju prebranega. Obstajajo pa književniki prekmurskega rodu, ki so svojo snov črpali iz prekmurske pokrajine. V šolska berila se je s takšnim početjem zapisal Miško Kranjec. Podobno snov, a na drugačen način, ubeseduje tudi Feri Lainšček. In spet na svojstven način nam le-to predstavi Štefan Kardoš v svojem romanesknem prvencu »Rizling polka«. 
V Ljutomeru - na "Grossmanovem festivalu filma in vina" - so v sekciji "Retrospektive" v sredo prikazovali film "Ko to tamo peva". 
- v Edinburghu poteka menda največji umetniški festival Fringe
Obširno knjigo priznanega pisca in znanstvenika Richarda Dawkinsa »Bog kot zabloda« je letošnjega leta v slovenskem prevodu izdala slovenska družba Modrijan. Čtivo predstavlja še enega od znanstvenih napadov na religijo. Čeprav lahko ravno zaradi svoje dolžine in obširnosti na eni in svoje relativno preproste razlage na drugi strani bralca uvede tudi v filozofijo religije – seveda skozi znanstven pogled, ki ni brez svojih pristranskosti. Sam naslov »Bog kot zabloda« sicer zveni vsaj malce populistično in cilja na čim večji obseg bralcev, kar je verjetno Dawkinsonov namen. Vendar pa nam da zadnja platnica knjige, ozaljšana s komentarji znanstvenikov in recenzentov, vedeti, da bo šlo za enostransko kritiko; saj vsi komentarji na zadnji platnici knjigi laskajo, med mnenji pa ni niti enega mnenja teoretskega teologa ali koga podobnega.
Tako, pričelo se je. Enaintridesetega julija, natančneje, se je po Trnovem zapodil že šestnajsti Trnfest. Z ozirom na mnoge spremembe, ki jim nemo kima naš poklapan živelj, nas je zaskrbelo, da bi utegnil tudi Trnfest letos krneti. Stoično, elegantno, pa vendar. 
Praznina in tišina, ki ima navadno naseliti prizorišča po koncu masovnih festivalov, je na sotočju tudi letos svojevrstno izostala. To pa ne pomeni, da je nastopila nova masovka ali žanrsko uravnovešena godba. Kreativni tabor Sajeta, ki se je odvijal od 28. julija pa do 4. avgusta, ima za sabo že sedem edicij, neuradno pa se je letos zgodila devetič. Do sedaj je ostala zvesta svoji začetni ideji in zasnovi, katere so naredile ta festival za edinega svoje vrste. Pravzaprav Sajeta ni festival, temveč tabor, kar pomeni, da ohranja neko posebnost, predvsem pa, da nima ekspanzionističnih teženj, ki so mnogokrat simptom izroditve raznih festivalov.